Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay
Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay


Predsednica upravnega odbora združenja Milena Kramar Zupan je na novinarski konferenci pojasnila, da bi predlagani 8,45-odstotni dvig cen zdravstvenih storitev prinesel dodatnih nekaj več kot 160 milijonov evrov, ki bi jih sicer zdravstvu zmanjkalo v prihodnjem letu. Predlog po njenih besedah vključuje zgolj zakonsko že dogovorjene stroške dela, ne pa tudi materialnih stroškov.

Direktor združenja Metod Mezek je napovedal, da bo dvig cen storitev tudi edini predlog, ki ga bo združenje podalo v povezavi s splošnim dogovorom o razdelitvi sredstev v zdravstvu za leto 2018. Poudaril je, da gre za izjemno situacijo, saj je imelo združenje doslej vsako leto od 200 do 300 predlogov. Z enim samim predlogom se po njegovih besedah zavodi odpovedujejo razvoju, zgolj da preživijo.

Intervencijski zakon, ki je za pokrivanje izgub v bolnišnicah prinesel dodatnih 136 milijonov evrov, je bil po Mezkovih besedah potreben, a dolgoročno ne rešuje podfinanciranosti zdravstva. Pri tem je predsednik odbora osnovne zdravstvene dejavnosti Jože Veternik poudaril, da pristojni pri reševanju težav bolnišnic pozabljajo na zdravstvene domove, ki jih prav tako pestijo likvidnostne težave.

Za drugačen način financiranja zdravstva
V združenju so pozvali tudi k spremembi načina financiranja zdravstva. Kramar Zupanova je spomnila, da je financiranje bolnišnic in domov v popolni odvisnosti od zavoda za zdravstveno zavarovanje, drugi proračunski uporabniki pa lahko računajo tudi na sredstva iz državnega in lokalnih proračunov. Zdravstvo je po njenih besedah zaradi tega v občutno slabšem položaju.

Kramar Zupanova je opozorila, da država krši lastno zakonodajo, saj cene storitev niso določene v skladu s 66. členom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V združenju zato na pobudo zavodov že pripravljajo tožbene zahtevke proti državi oziroma zavodu za zdravstveno zavarovanje zaradi nespoštovanja zakonskih določb.

Pri tem je predsednik odbora terciarne dejavnosti Robert Cugelj spomnil tudi na problem neplačil opravljenih zdravstvenih storitev. Za obdobje od leta 2008 do leta 2016 znesek neplačil znaša nekaj več kot 580 milijonov evrov, kar je enako vsoti vseh letnih prihodkov Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, onkološkega inštituta in trboveljske bolnišnice.

Prosijo za sprejem pri premierju
V združenju zdravstvenih zavodov so že dvakrat prosili za sprejem pri predsedniku vlade Miru Cerarju, saj po njihovem mnenju premier nima celovitih in pravih informacij o finančnem stanju zavodov. Mezek je pojasnil, da še vedno niso dobili termina sestanka, zato bodo morebiti danes znova poklicali v Cerarjev kabinet in ponovili prošnjo.

Sicer je Cerar v sredo v pogovoru za Radio Slovenija pojasnil, da je nameraval predstavnike združenja sprejeti v torek, a je moral na obisk v Zagreb. Dejal je, da se trudi, da bi do srečanja prišlo še v teh dneh, saj se zaveda težavnosti problema. Poudaril je tudi prizadevanja ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc za dvig cen zdravstvenih storitev, a po njegovih besedah na strani zavoda za zdravstveno zavarovanje še ni dovolj posluha.