Stroški zaradi zdravstvenega absentizma v breme ZZZS-ja in delodajalcev znašajo že okoli 600 milijonov evrov. Foto: BoBo
Stroški zaradi zdravstvenega absentizma v breme ZZZS-ja in delodajalcev znašajo že okoli 600 milijonov evrov. Foto: BoBo

Že od leta 2015 se povečuje delež daljših bolniških odsotnosti, ki so v breme ZZZS-ja, je sporočil upravni odbor. Po podatkih generalnega direktorja zavoda, Marjana Sušlja, je zavod v letu 2013 za nadomestila namenil 224 milijonov evrov, leta 2017 pa že 314 milijonov evrov. Lani so tako obravnavali več kot 7.000 dolgotrajnih bolniških staležev, torej daljših od enega leta, najdaljše bolniške odsotnosti pa presegajo tudi deset let.

Na ZZZS-ju so podrobno preučili primere tistih, ki so z dela bolniško odsotni že več kot tri leta, in ugotovili, da je veliko takih, ki bi bili primernejši za invalidsko upokojitev. Gre za primere, ki jih je zaradi "pomanjkljive dokumentacije" zavrnila invalidska komisija. Po mnenju Sušlja "je v teh postopkih še kaj za postoriti".

Staranje prebivalstva
Direktor ZZZS-ja izpostavlja, da se bolniški staleži podaljšujejo predvsem zaradi vse starejše delovne populacije. V desetih letih so nadomestila za starejše od 55 let narasla za kar 12 odstotkov. V letu 2006 so tako predstavljala 15 odstotkov vseh sredstev, namenjenih za bolniška nadomestila, leta 2016 pa že 27 odstotkov.

Zaradi staranja prebivalstva se je močno spremenila sama struktura zaposlenih, pojasnjuje direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na ZZZS-ju Nina Pirnat. Zmanjšal se je delež zaposlenih, starih od 15 do 29 let, vse več pa je zaposlenih, starih od 50 do 59 let. Gre tudi za posledico zadnje pokojninske reforme, ki je podaljšala delovno dobo, a delovnih mest ni prilagodila specifikam starejših, je še dodala.

Predsednica upravnega odbora ZZZS-ja Tatjana Čerin meni, da je pomembna ne le promocija zdravja na delovnem mestu, ampak tudi spodbujanje družbe kot celote k bolj zdravemu življenju. Saj na bolniško odsotnost ne vpliva le aktivnost pri delu, ampak tudi vedenje v prostem času. Omenila je prometne nesreče in odvisnosti od alkohola, tobaka, drog, ki bistveno vplivajo na zdravstveno kondicijo posameznika.

Slovenija je poleg Bolgarije edina država v Evropi, ki nima časovno omejenega trajanja bolniške odsotnosti.