Večina otrok z Downovnim sindromom potrebuje poseben program vzgoje in izobraževanja, ki je namenjen otrokom z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem zdravju. Foto: BoBo
Večina otrok z Downovnim sindromom potrebuje poseben program vzgoje in izobraževanja, ki je namenjen otrokom z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem zdravju. Foto: BoBo

"Sprejeti jih moramo takšne, kot so, z njihovimi dobrimi in pomanjkljivimi lastnostmi. In ko jih spoznamo, nam je to mnogo lažje sprejeti."

Alenka Šelih, predsednica Sekcije za Downov sindrom
predsednik
Predsednik Türk je priredil sprejem za starše z otroki in odrasle posameznike z Downovim sindromom. V pozdravnem nagovoru je poudaril, da letos prvič zaznamujemo 21. marec kot svetovni dan Downovega sindroma. Foto: EPA

Predsednik republike Danilo Türk je ob svetovnem dnevu Downovega sindroma organiziral pogovor o problematiki ljudi z Downovim sindromom in drugimi motnjami v duševnem razvoju. Na njem so sodelovali predstavniki civilne družbe s tega področja, ki so opozorili na pomembnost zgodnje obravnave in na pomanjkanje sistemske rešitve.

"Sprejeti jih moramo takšne, kot so"
Predstavniki Sekcije za Downov sindrom, Zveze Sožitje, strokovnjaki s tega področja in starši otrok z Downovim sindromom so predsedniku republike predstavili težave, s katerimi se srečujejo, in izpostavili potrebo po zgodnjem vključevanju. Zgodnja obravnava je pomembna iz več razlogov, predvsem pa zaradi stika staršev s strokovnjaki. Ti starše tudi seznanjajo, kaj potrebuje njihov otrok, in hkrati nudijo podporo v stiski, je poudarila Andreja Štular iz Sekcije za DS.

Večina otrok z Downovnim sindromom potrebuje poseben program vzgoje in izobraževanja, ki je namenjen otrokom z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem zdravju. Ob tem pa se dogaja to, "da je otrok star 21 let in še vedno hodi v osnovno šolo", je opozorila predsednica Zveze Sožitje Katja Vadnal. Vzrok za sindrom je sicer genetska napaka (namesto dveh parov kromosomov ima oseba z DS-jem tri).

Po mnenju predsednice Sekcije za Downov sindrom Alenke Šelih pa je najpomembneje, da morajo ti ljudje živeti med nami in ne ob nas.

Letos svetovni dan Downovega sindroma zaznamujemo prvič
Po pogovoru je predsednik Türk priredil tudi sprejem za starše z otroki in odrasle posameznike z Downovim sindromom. V pozdravnem nagovoru je izpostavil, da letos prvič zaznamujemo 21. marec kot svetovni dan Downovega sindroma. Ta datum je namreč decembra lani določila Generalna skupščina OZN-a, je pojasnil predsednik in izrazil željo, da bi to prispevalo k boljšemu razumevanju položaja ljudi z Downovim sindromom ter k njihovemu vključevanju v izobraževanje in zaposlovanje.

Opozoril je, da v času, v katerem smo, ne moremo govoriti o bleščečih rezultatih na tem področju, in dodal, da so se na pogovoru s strokovnjaki in predstavniki civilnodružbenih organizacij, ki se ukvarjajo s to problematiko, skupaj obvezali, da si bodo prizadevali za sprejetje ustreznih predpisov in rešitev, ki bi zagotovili boljšo raven družbene vključenosti oseb z Downovim sindromom in drugimi motnjami v duševnem razvoju.

Predsednik Türk opozarja na ozaveščanje ljudi
Türk je posebej poudaril pomen ozaveščanja javnosti. "Druge države nas na tem področju prehitevajo, kar velja tudi za nekatere iz naše soseščine," je poudaril. Vse to so po njegovih besedah razlogi za okrepljeno dejavnost na tem področju, ki naj prispeva k čim boljšim predpisom in, kar je še pomembneje, čim boljši praksi na tem področju.

V Sloveniji se na 600 oz. 700 otrok rodi eden z Downovim sindromom.

"Sprejeti jih moramo takšne, kot so, z njihovimi dobrimi in pomanjkljivimi lastnostmi. In ko jih spoznamo, nam je to mnogo lažje sprejeti."

Alenka Šelih, predsednica Sekcije za Downov sindrom