Vaša ocena: 
Ocena 2,6 od 5 glasov
Ocenite to novico!
| Vlada pa je dala soglasje tudi k spremembam sklepa o določitvi odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Razlike zaradi znižanja odstotnih vrednosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja naj bi se pokrile iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Tako za državljane sprememba ne bo imela posledic, saj se premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz tega razloga ne bodo povišale, so zagotovili. |
Vlada je potrdila predlog zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta bo v parlamentarni postopek poslan sredi prihodnjega tedna, je povedal državni sekretar Ivan Eržen.
"Vlada je temu zakonu namenila veliko časa, saj tak zakon zasluži veliko pozornost. Rešitve, ki jih zdaj predlagamo, pa so v veliki meri usklajene tako s civilnimi partnerji kot s stroko," je po seji vlade še dejal državni sekretar na ministrvu za zdravje. Premier Borut Pahor pa je dejal, da gre za prvo četrtino v procesu zdravstvene reforme. "Druga bo sprejetje zakona o zdravstvenem varstvu," je povedal in dodal, da gre za izredno zapleten in kompleksen projekt.
Zakon o zdravstveni dejavnosti namreč sodi v okvir zdravstvene reforme. Temu bodo sledili še zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pomembni predzakonski predpisi.
Spremembe v organizaciji in izvajanju zdravstvene dejavnosti
Predlog zakona prinaša spremembe v organizacijo in izvajanje zdravstvene dejavnosti, pri čemer zdravstveni dom postaja osrednji nosilec in koordonator celotne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Koncesionarji pa so lahko le njegovo dopolnilo v izjemnih primerih, določenih z zakonom.
Poleg tega se vzpostavlja možnost za skupno opravljanje posameznih specialnosti zavodov in koncesionarjev na primarni in sekundarni ravni (med temi se omenjajo pediatrija, ginekologija, dežurstva, fizioterapija in laboratorijska dejavnost).
Podeljevanje koncesij urejeno podrobneje
Postopki podeljevanja koncesij pa so urejeni podrobneje. To bo mogoče le, kadar javni zdravstveni zavod ne bo mogel zadostiti potrebam, koncesije pa naj bi se podeljevale na podlagi razpisa, katerega postopek bo reguliran in enotno urejen s posebnim aktom ministra.
Zdravstveni zavodi bodo imeli strokovne svete
Predlog zakona predvideva tudi nov model upravljanja z javnimi zdravstvenimi zavodi, po katerem vodstva dobijo večja pooblastila in odgovornosti za uresničevanje javnega interesa ter javne dejavnosti. Nadzorovali pa jih bodo nadzorni sveti, oboje pa ustanovitelji. V javnih zdravstvenih zavodih se uvajajo tudi strokovni sveti, katerih naloga bo skrb za strokovnost ter pomoč vodstvu pri vodenju in upravljanju zavodov.
Prihodek iz zasebne dejavnosti bo prihodek zavoda, ne posameznika
Predlog določa še, kdaj in kje se lahko opravlja zasebna zdravstvena dejavnost, kar velja tudi za javne zdravstvene zavode in koncesionarje. Tudi ko bo javni zavod izpolnil pogoje za opravljanje zasebne dejavnosti, bo prihodek iz te dejavnosti prihodek zavoda in ne posameznega zdravstvenega delavca, hkrati pa bodo morali biti javno objavljeni vsi podatki npr. o izvajalcih te dejavnosti, času opravljanja dejavnosti in cenah.
Predlog zahteva tudi ločeno vodenje prihodkov in stroškov iz javne in zasebne dejavnosti ter določa, da se vsi presežki iz obeh dejavnosti namenijo izključno za razvoj javne dejavnosti.
Predvidena tudi agencija za kakovost
Predlog pa uvaja tudi sistem spremljanja kakovosti zdravstvenih storitev in objavljanja rezultatov pri vsakem izvajalcu na spletnih straneh. Ustanovljena bo agencija za kakovost, ki bo skrbela za uvajanje ustreznih standardov, njihovo uresničevanje in akreditacijo izvajalcev, ki bodo uresničili predvidene standarde ter kazalnike.
Obveznega članstva v zbornicah ni več, nadzor poostren
Predlog odpravlja obvezno članstvo v zbornicah in vsebuje nov način podeljevanja javnih pooblastil. Predvideva pa tudi nov in poostren nadzor v obliki posebnega nadzora ministrstva za zdravje in republiškega zdravstvenega inšpektorata.
Za železniško infrastrukturo v dveh letih 589,7 milijona evrov
Ministrski zbor je določil tudi besedilo predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo in ga poslal DZ-ju v sprejetje po nujnem postopku.
Osnovna načela omogočajo, da se s posodobitvijo javne železniške infrastrukture izvajajo dejavnosti maksimalne preusmeritve prevoza tovora s cest na železnice, kar bo omogočilo tudi zniževanje izpustov toplogrednih plinov. Osnovni cilj zakona pa je, da se med letoma 2010 in 2023 določijo viri za namensko zbiranje sredstev za investicije ter vzdrževanje javne železniške infrastrukture.
V proračunu je za železniško infrastrukturo za prihodnji dve leti predvidenih 125,08 milijona evrov v letu 2010 in 166,8 milijona evrov v letu 2011. Celotne investicije v železniško infrastrukturo v letu 2010 znašajo 275,5 milijona evrov sredstev (od tega 65,7 milijona iz EU- sredstev), v letu 2011 pa 314,2 milijona evrov sredstev (od tega 66,6 milijonov iz EU- sredstev). Skupno bo v prihodnjih dveh letih Slovenija v železniško infrastrukturo investirala 589,7 milijona evrov, od tega 132,2 milijona evrov evropskih sredstev.
So protikrizni ukrepi "prijeli"?
Na seji vladi pa so se ministrice in ministri seznanili tudi s poročilom o izvajanju zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa. Zakon je bil v okviru protikriznih ukrepov sprejet konec janurja lani. Do konca preteklega leta je bilo vloženih 1.020 vlog za 83.996 delavcev v vrednosti 35.236.930 evrov, od tega pa jih je bilo sklenjenih 842 za 64.807 delavcev v višini 42.193.710 evrov, izplačanih pa skupaj 25.480.575 evrov. Ob upoštevanju vračil do konca leta 2009 pa je skupna realizacija ukrepa 25.456.995 evrov.
Do konca preteklega leta pa so za delno povračilo nadomestila plače, ki ga določa zakon o delnem povračilu nadomestila plače, veljaven od junija lani, prejeli 610 vlog za 15.738 delavcev v vrednosti 55.175.631 evrov. Sklenjenih pa je bilo 458 vlog za 16.277 delavcev v višini 69.719.212 evrov za delno povračilo nadomestila plače ter 10.535.960 evrov za povračilo stroškov usposabljanja.
Ker se nekatera podjetja že sama umikajo iz obeh ukrepov, jih je minister za delo Ivan Svetlik označil kot uspešne. Ocen, koliko bi naraslo število brezposelnih z ukinitvijo teh ukrepov, pa ni.
Še ena agencija :)
točko 4: Odstraniti zdravnike z vseh drugih področij odločanja, sploh z investicijskih in vzdrževalnih. Naj ta področja vodijo strokovnjaki tehničnih strok in ne kvazi strokovnjaki v obleki medicinske sestre ali zdravnika (tako daleč smo že prišli v zdravstvu, da se lahko prav vsak ukvarja z denarjem, ki je namenjen samo in edino vzdrževanju oz. investicijam).
točko 5. Ukiniti nagrade direktorjem zdravstvenih domov, saj je prav smešno, da dobi nagrado za delovno uspešnost, za nekaj, kar je popolnoma neorganizirano, kar dobesedno golta denar, ob tem, da niso pripravljeni prav nič narediti za napredek (kot zgoraj v komentarju o informatiki).
točko 6: Takoj zmanjšati plače zdravnikom za 30 %.
točko 7: javno objaviti cenike in storitve, ki jih zajemajo posamezni pregledi - prvi pregled pri zdravniku, kontrola, prvi pregled pri zobozdravniku, kontrola, specialistični pregled, da pacient ve, ali zdravnik res opravi vse tisto, za kar dobi plačilo.
točko 8: Kot sem že nekje zapisala, sem upala, da teh sprememb ne bo upoštevanih in da bi Kuštrin osebno šel ven iz države, kot so grozili, za boljšim plačilom. A je jasno, da tega ne bodo storili nikoli, saj takšni paraziti pač niso sposobni resno delati. Uspevajo lahko samo v Sloveniji, deželi zdravstvenega lobija.
Ključni problem slovenskega zdravstva je to, da sta se javno in privatno zdravstvo zamešala do medsebojne nerazpoznavnosti.
V sistemu, kjer se javnim delavcem dovoli, da delajo popolnoma enako delo v privatnem sektorju, je logično, da se bo ljudem zameglila razsodnost in bodo apriori izkazovali tendenco v smeri nenormalno povečanega angažmaja in zaslužka v privatnem sektorju. Le redki so se sposobni upreti tej skušnjavi.
V realnem sektorju imamo v pogodbah o zaposlitvi konkurenčne klavzule, ti fantje po blnišnicah in klinikah pa sedaj iščejo papirje, da vidijo, če so sploh komu dovolili, da opravlja popolnoma enako delo po urni postavki v privatnem sektorju.
Kaj pa delavnik ? V "realnem" sektorju vemo, da če gre na tesno, je potrebno stisniti in skončati delo, pogosto tudi ne glede na formalni urnik. Ni druge "žaube" kot to, če hočeš skončati delo, obdržati stranko, morda pridobiti še kakšno novo. Kaj pa v zdravstvu ? Kdaj začne vaš stomatolog v zdravstvenem domu ? Ob 7:00, potem je odmor za malico, ob 12:00 nehajo sprejemati kartice, ob 13:00 je že popoldanska dama tam za stolom. V "realnem" sektorju gremo takrat šele na malico, potem pa nazaj na delo do poznega popoldneva.
Seveda, tu so še dežurstva, bo kdo rekel. To je pa naporno. Poznate koga v zdravstvu ? Če ga lepo požgačkate, vam bo prišepnil na uho, da so dežurstva več mesecev vnaprej razparcelirana. Koliko je že za vikend - 680 EUR na dan ?
Ob priliki poglejte kdo vse so sodelavci MC Barsos v središču Ljubljane. Sama znana imena iz klinik. Kot kaže, večina brez soglasij delodajalcev za delo drugod. Briga jih - njih in delodajalce - kaj jim pa kdo more. Bodo pa proizvodno ustavili. Če bi bil jaz Vrhunc, bi me bilo sram, da bi sedaj po UKC iskal papirje ni našel menda dve soglasji. Šlamastika. Pokažite mi direktorja v "realnem" sektorju, ki bi si lahko privoščil kaj takega ?
"Prvi dan nege otroka neplačan?" "Bolnik naj si sam plača hrano in pijačo?" vidim zgoraj v članku.
Prvovrstna sramota. Imam tri otroke in delam v realnem sektorju, zato sem osebno prizadet in užaljen, da je komu prišlo sploh na misel, da bi tu začel reševati zdravstvwno blagajno.
Imam boljše predloge:
1) Absolutna (zrakotesna) meja med javnim in privatnim zdravstvenim sektorjem. Ali si javen delavec ali si privaten in se prodajaj na trgu. kombinacija ni možna, ker je človek pokvarljivo blago.
2) Podaljšati in nadzorovati delavnik teh ljudi (Kdaj gre na Barsos?)
3) Absolutno urediti in informatizirati čakalne vrste. Zadnjič smo poslšali, da je ni informatike, ki bi njim lahko to kompleksijo uredila, kot se spodobi. Se sploh zavedamo, kaj bi za zdravnike pomenilo, če se končno uredijo čakalne vrste ? Konec tefončkov, konec prijateljčkov, .... Saj sploh ne bodo več kati bogovi. Vse bodo naredili, da ne bo čakalnih vrst v informacijskih sistemih. Samo še v zdravstvu lahko vidiš tisti mistični blok, v katerega s kulijem vpisujejo imena - totalna megla - da o tem, da niti recepta ne morejo izpisati s tiskalnikom niti ne govorim (naj gredo na ekskurzijo v prvi zdravstveni dom v Franciji).
4) Povečati število zdravnikov - slovenskih, tujih, kakršnihkoli - če jih je premalo. Vam je že kakšen zdravnik iz tujine povedal, kaj delajo z njimi preden uspejo nostrificirati kakšno diplomo tu. Pa kako je s plačami ina napredovanji. Ta vidik reševanja problema zdravstva je zategnjen z dvema ročnima zavorama. Seveda - če to ne bo deficitaren poklic, bo pa že preveč podobno "realnemu sektorju".
Da je vse približno tako, nam pove dejstvo, da je g. Kuštrin, predsednik sindikata FIDES že kar nekaj časa sila ležeren na vseh okroglih mizah in intervjujih. Te fantje dejansko nimajo problemov.
In v luči tega govora poglejmo, kaj nam je pripravil minister. Zakonodajo, ki zelo zelo posega v že pridobljene pravice pacienta, tako, da bomo kmalu sami plačevali vse zdravstvene storitve.
In se vprašajmo, ali so vsi ti, ki trenutno sodelujejo pri nastanku te zakonodaje resnični strokovnjaki ali so strokovnjaki pač samo zato, ker pripadajo neki skupini, Lions ali Rotary ali karkoli od teh združenj že, ne pozabimo zdravniški lobi, ki je pri tej zakonodaji uspel izboriti si boljši položaj kot ga je imel pred tem zakonom. in jim je bil cilj pripraviti in seveda sprejeti takšno zakonodajo, po kateri se jim pravice ne bodo zmanjšale? In sedaj naj bi bil uspeh to neprostovoljno članstvo v zdravniški zbornici. Pa kdo temu sploh še verjame? so se pač tako dogovorili, kajti neformalnih združenj je očitno več kot dovolj.
Agencija za kakovost? Ja hahahaha, to je pa res napredek in kdo bo postavljal smernice? In kdo bo ocenjeval? Ja lepo no, zdravniki a ne...kdo pa drug. In ja, res velik napredek....napredek k temu, da so postali zdravniki še bolj zaščiteni.