Ob spravilu pridelka se med sadje lahko skrijejo neželeni gostje. Foto: MMC RTV SLO
Ob spravilu pridelka se med sadje lahko skrijejo neželeni gostje. Foto: MMC RTV SLO

Dejstvo je, da je jesen in da miši, ko je hladno, silijo v kleti in skladišča. Poleg tega se spravlja sadje, pridelki in med njimi se lahko skriva tudi kakšna miška.

Božena Kotnik Kevorkijan, UKC Maribor

Ob zadnjem rekordnem letu po številu okužb z mišjo mrzlico so zdravniki Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (UKC) našteli sedem primerov. V tekočem letu, ki ga še ni konec, pa 80. Prvi večji izbruh bolezni je nastal spomladi, novi primeri pa se še vedno pojavljajo.
"Situacija se umirja. Imamo še zmeraj nove primere, a jih je manj kot spomladi," je povedala predstojnica mariborskega oddelka za nalezljive bolezni in vročinska stanja Božena Kotnik Kevorkijan.

Ali to pomeni, da se epidemija umirja, ni mogla napovedati. "Dejstvo je, da je jesen in da miši, ko je hladno, silijo v kleti in skladišča. Poleg tega se spravlja sadje, pridelki in med njimi se lahko skriva tudi kakšna miška," je dodala.

Rekordno leto po številu okužb
Skupno so letos v UKC-ju Maribor zdravili že približno 80 obolelih za mišjo mrzlico. "Prejšnji rekord je bil sedem bolnikov v eni sezoni, tako da je letos dejansko velik razmah," je dejala predstojnica. Večjih ali težjih zapletov ni bilo, okrevanje pa po navadi traja teden ali dva.

Nekaterim (začasno) odpovedale ledvice
Med primeri je bilo nekaj bolnikov, ki so potrebovali dializo zaradi odpovedi ledvic. "Ledvice začasno odpovedo. Potrebno je zdravljenje z dializo, včasih enkrat, včasih večkrat, prav dolgo pa ni imel dialize nihče. Med njimi so bili tudi mladi, zdravi ljudje, športniki, recimo zadnji je bil 18-letnik," je pojasnila Kotnik Kevorkijanova.

Smrtnih primerov ni bilo
V celotni Sloveniji je bilo letos po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) do konca septembra zaznanih 180 primerov mišje mrzlice, medtem ko jih je bilo lani le petnajst. Med letošnjimi obolelimi je bilo 129 moških in 51 žensk, večinoma starih od 20 do 59 let. Vsi bolniki so bili zdravljeni v bolnišnici, smrtnih primerov ni bilo.

Bolezen prvič tudi na Koroškem
Bolezen se večinoma pojavlja na Štajerskem, v Prekmurju in na Dolenjskem, prvič se je letos pojavila tudi na Koroškem.

Ne prenaša se s človeka na človeka
Mišja mrzlica, strokovno hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, je virusna bolezen, ki se prenaša z urinom glodavcev na človeka, ne pa tudi s človeka na človeka. Gre za vročinsko bolezen, ki je ozdravljiva in dolgoročno ne pušča posledic. V zelo redkih primerih je lahko tudi smrtna, še posebej če ni ustrezno in pravočasno zdravljena.

"Krive" so visoke temperature v marcu
Še posebej veliko miši so spomladi opazili na Pohorju. Po ocenah strokovnjakov so k temu pripomogle predvsem visoke temperature v marcu, ki so omogočile preživetje tudi prvega legla miši, ki po navadi ne preživi.

Ljudem svetujejo, naj se izogibajo predelov, kjer so lahko miši, in vestno operejo sadje. Če pospravljajo opuščene prostore, lope in kleti, naj si nataknejo masko in miši ne odstranjujejo z rokami.

Dejstvo je, da je jesen in da miši, ko je hladno, silijo v kleti in skladišča. Poleg tega se spravlja sadje, pridelki in med njimi se lahko skriva tudi kakšna miška.

Božena Kotnik Kevorkijan, UKC Maribor