Antibiotiki v okolju lahko vplivajo na rast mikroorganizmov in povzročajo večje tveganje za alergije. Lahko pospešijo nenormalno rast ene vrste mikroorganizmov, ki potem lahko povzročijo določene bolezni, ki so neobčutljive za te antibiotike, in na ta način se skozi daljše časovno obdobje lahko razvijejo bolezni, ki jih ne bomo imeli s čim zdraviti. Pravimo, da se veča rezistenca, odpornost za antibiotike.
Ni nujno, da je ravno lekarna zbirališče odpadnih zdravil. Bistveno pa je, da je farmacevt kot strokovnjak za zdravila vključen v postopke izdelave navodil za zbiranje, sortiranje in ne nazadnje tudi uničevanje zdravil.
Uredba je v veljavo stopila konec lanskega leta, lekarne pa morajo do konca letošnjega uredbo izpolniti in zabojnike namestiti v svoje prostore. Na Lekarniški zbornici so za MMC povedali, da kljub dolgemu roku za izpolnitev uredbe pričakujejo nekaj zapletov, saj bodo ljudje za pravilno prepuščanje odpadnih zdravil v zabojnike potrebovali pomoč farmacevta v lekarni. Med glavnimi pomanjkljivostmi uredbe pa je po mnenju Lekarniške zbornice zastoj v obveščanju, saj se še "ni se še pristopilo k osveščanju laične javnosti o načinu prepuščanja odpadnih zdravil v lekarnah."
"Zahtevno bo tudi preprečevanje križanja čistih in nečistih poti v lekarni. Določeni problemi pa se bodo zagotovo pojavili šele po zagonu tega novega sistema in jih ni mogoče vnaprej predvideti", so zaskrbljeni v Lekarniški zbornici.
Zakaj kopičimo zdravila?
MMC je zanimalo tudi, zakaj se zdravila nabirajo doma. So krivi zdravniki, ki napišejo "preveč" receptov ali pomanjkanje možnosti njihove oddaje? Na Lekarniški zbornici so dejali, da mnoga števila ostanejo neporabljena zaradi neupoštevanja navodil o njihovi uporabi, pa tudi zaradi spremebe terapije ali smrti bolnika.
"Delno pa k temu pripomore tudi zapletenost pri oddaji odpadnih zdravil, saj jih za zdaj prebivalci lahko oddajo le ob zbirnih akcijah, ki jih organizirajo pooblaščene institucije za zbiranje nevarnih odpadkov, ali pa se morajo sami odpeljati do zbirališča," so za MMC povedali na Lekarniški zbornici.
Končni uporabnik lahko odpadna zdravila, ki se uvrščajo med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov, prepusti imetniku dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno v posebnih zabojnikih za odpadna zdravila, ki so v sklopu njegovega poslovnega prostora. Odpadna zdravila morajo biti ločena od drugih odpadkov in med seboj, tako da so zaprta v originalno stično ovojnino in da ob prepuščanju ne onesnažujejo okolja in opreme imetnika dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno.
4. člen Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili
Celotno uredbo lahko preberete tukaj.
Ostajajo zdravila umrlih ali ostanki po spremembi zdravljenja
Lekarne so neporabljena zdravila sicer prenehale sprejemati leta 2004, v skladu s spremembo evropske zakonodaje. "V preteklosti so se vračala zdravila umrlih bolnikov. Ti imajo običajno doma na zalogi kar precej zdravil, zlasti rakavi bolniki v terminalni fazi, pri katerih pogosto gre tudi za relativno draga zdravila. Neporabljena zdravila pa ostanejo tudi drugim kroničnim bolnikom, ki jim je, recimo, zdravnik zamenjal terapijo, ostanejo pa zdravila od prejšnje terapije, prejšnjega načina zdravljenja," pojasnjuje Lekarniška zbornica. Zdravil za samozdravljenje in ostalih zdravil za zdravljenje akutnih stanj pa je bilo med vrnjenimi zdravili bilo bistveno manj.
Hormoni, citostatiki, antibiotiki in okolje
Napačno odvržena zdravila (mnogi jih še vedno odvržejo v smeti ali odplaknejo po straniščni školjki) so nevarna tudi za okolje. Stopnja nevarnosti onesnaženja je odvisna od vrste zdravila. "Posebej je treba izpostaviti zdravila, ki vsebujejo hormone in derivate hormonov. Vemo, da tovrstna zdravila, če so nepravilno odvržena, lahko vplivajo na rastlinje in na druge organizme. Podobno velja za nekatera zdravila za zdravljenje raka, ki lahko zelo obremenijo okolje, vode."
Vpliv na okolje je odvisen tudi od hitrosti razpada zdravil. Nekatera namreč razpadajo zelo počasi in zlasti ta so nevarna, tvegana za okolje. Na Lekarniški zbornici posebej opozarjajo na antibiotike. "Antibiotiki v okolju lahko vplivajo na rast mikroorganizmov in povzročajo večje tveganje za alergije. Lahko pospešijo nenormalno rast ene vrste mikroorganizmov, ki potem lahko povzročijo določene bolezni, ki so neobčutljive za te antibiotike in na ta način se skozi daljše časovno obdobje lahko razvijejo bolezni, ki jih ne bomo imeli s čim zdraviti. Pravimo, da se veča rezistenca, odpornost za antibiotike."
"V vse postopke nujno vključiti farmacevta"
Nekatera zdravila pa so z okoljevarstvenega vidika dokaj nenevarna in jih kot taka pravzaprav ni težavno uničevati. Taka zdravila bi lahko uničevali na relativno cenene načine, menijo na Lekarniški zbornici in dodajajo, da ni nujno, da je ravno lekarna zbirališče odpadnih zdravil. "Bistveno pa je, da je farmacevt kot strokovnjak za zdravila vključen v postopke izdelave navodil za zbiranje, sortiranje in ne nazadnje tudi uničevanje zdravil."
Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si
Antibiotiki v okolju lahko vplivajo na rast mikroorganizmov in povzročajo večje tveganje za alergije. Lahko pospešijo nenormalno rast ene vrste mikroorganizmov, ki potem lahko povzročijo določene bolezni, ki so neobčutljive za te antibiotike, in na ta način se skozi daljše časovno obdobje lahko razvijejo bolezni, ki jih ne bomo imeli s čim zdraviti. Pravimo, da se veča rezistenca, odpornost za antibiotike.
Ni nujno, da je ravno lekarna zbirališče odpadnih zdravil. Bistveno pa je, da je farmacevt kot strokovnjak za zdravila vključen v postopke izdelave navodil za zbiranje, sortiranje in ne nazadnje tudi uničevanje zdravil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje