Aids, sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, je končna razvojna stopnja okužbe s HIV-om, virusom človeške imunske pomanjkljivosti. Če se okužba s HIV-om ne zdravi, se aids razvije povprečno deset let po okužbi. Virus poleg okvare imunskega sistema uničuje tudi žile, povzroča zgodnejšo aterosklerozo s posledično nevarnostjo za srčni infarkt ali možganski inzult, okvarja pa tudi ledvica, jetra, kosti, osrednje živčevje in kljub zdravljenju povzroča določene rakave bolezni. Foto: EPA
Aids, sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, je končna razvojna stopnja okužbe s HIV-om, virusom človeške imunske pomanjkljivosti. Če se okužba s HIV-om ne zdravi, se aids razvije povprečno deset let po okužbi. Virus poleg okvare imunskega sistema uničuje tudi žile, povzroča zgodnejšo aterosklerozo s posledično nevarnostjo za srčni infarkt ali možganski inzult, okvarja pa tudi ledvica, jetra, kosti, osrednje živčevje in kljub zdravljenju povzroča določene rakave bolezni. Foto: EPA
Janez Tomažič
"Poleg ukrepov zdravstvene službe je potrebno sodelovanje celotne družbe, le skupno nam lahko uspe omejiti širjenje te nevarne bolezni," opozarja dr. Tomažič.

Mislim, da imajo naši bolniki zelo dobro oskrbo. Boljšo kot povprečni slovenski bolnik. In če vprašam svoje bolnike, odgovorijo, da jim ne delajo težave zdravila, obiskovanje zdravnikov itd., 90 % vseh težav je stigma in strah pred socialno osamitvijo, verbalnimi namigovanji, čudnimi pogledi.

Janez Tomažič
Testiranje
Slovenski raziskovalci po besedah Tomažiča ne sodelujejo pri razvoju cepiva ali pri odkrivanju novih zdravil proti aidsu, sodelujejo pa pri raziskavah, ko se nova zdravila uvaja v klinično prakso, in še na številnih drugih področjih. V letu 2008 so izšle tudi nove evropske smernice za testiranje na HIV, kjer so zbrana vsa navodila, kako svetovati in testirati za HIV v Evropi. Smernice sta izdelala slovenski strokovnjak virolog Mario Poljak in Anglež Erasmus Smit. Foto: EPA

V zadnjih letih se je epidemija najbolj razširila v baltiških državah, na Portugalskem in predvsem v V Evropi.

Zdravniki
Zdravljenje v obdobju aidsa je zelo zahtevno, včasih žal tudi neuspešno, zato si želimo, da okuženi pridejo k nam pravočasno, torej veliko let preden se razvije aids, še pravi Tomažič. Foto: MMC RTV SLO
1. december – dan boja proti Aidsu

Slovenija je še vedno na repu Evrope in tudi širše glede števila okuženih z virusom HIV in števila bolnikov z aidsom na milijon prebivalcev, a se tudi pri nas epidemija zadnja leta povečuje. Letos je 32 ljudi izvedelo, da so okuženi, do konca leta pa bo to število verjetno še večje, saj se običajno okrog 1. decembra poveča število testiranj. "Dandanes, po skoraj 30 letih od začetka epidemije, je na videz nenavadno, da se epidemija širi tudi v razvitem svetu," pravi zdravnik Janez Tomažič iz Klinike za infekcijske bolezni na kliničnem centru v Ljubljani, s katerim smo se pogovarjalo ob 1. decembru - dnevu boja proti aidsu. A, kot nadaljuje, najteže je spreminjati navade ljudi.

Med letoma 2000 in 2009 je bilo v Sloveniji po podatkih Inštituta za varovanje zdravja diagnosticiranih 293 primerov okužbe s HIV-om, umrlo pa je 25 bolnikov z aidsom. V letu 2009 je bilo odkritih 48 primerov okužbe s HIV-om, 40 med moškimi in 8 med ženskami. Povečanje števila teh diagnoz po letu 2003 je bilo predvsem posledica porasta primerov med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Ker je veliko diagnoz okužbe s HIV-om (pre)poznih, je tudi možnosti za uspešnejše zgodnje zdravljenje vse manj.

Pomembna sta preventiva in tudi hitro testiranje
Na Slovenskem se namreč po njegovih besedah sprejemanje bolezni ni bistveno spremenilo, še vedno okuženi informacijo o okužbi prikrivajo, ker se bojijo obsodbe okolice. "Paradoksalno pa je do neke mere minil strah pred okužbo, kar se ne da dobro razložiti." Zato tudi sam - kot mnoge nevladne in vladne organizacije - poudarja, da naj se gre testirati vsak, ki samo pomisli, da bi lahko bil okužen. V zadnjem obdobju je namreč v ospredju nov preventivni pristop »Testiraj in zdravi«. Kajti vsi, ki vedo za svojo okužbo, in predvsem vsi, ki se zdravijo, precej zmanjšajo širjenje okužbe. S takim pristopom bi lahko epidemijo na določenem geografskem področju tudi močno omejili. Še vedno pa je seveda najpomembnejša stvar preventiva - varna spolnost, uporaba kondomov in čistih igel.

Za testiranje na okužbo s HIV-om lahko zaprosimo svojega izbranega zdravnika, lahko se naročimo tudi pri katerem koli drugem zdravniku v državi, na urgenci, pri različnih specialistih, na infekcijski kliniki v Ljubljani, pri infektologih po Sloveniji, na zavodih za zdravstveno varstvo, v ambulantah za spolno prenosljive okužbe. Za pacienta je testiranje brezplačno. Specializirano mesto za testiranje za okužbo in svetovanje deluje na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja vsak ponedeljek med 12. in 14. uro.

Razvoj cepiva se odmika v prihodnost
Kruto dejstvo, da virus HIV povzroča aids, ki je neozdravljiva bolezen, žal ostaja še vedno resnično. Razvijajo se nova zdravila, s katerimi zdravniki že lahko nadzorujejo in obvladujejo virus ter nato bolezen, ne morejo pa je pozdraviti. Tudi cepiva, ki bi izkoreninil to 'kugo modernega sveta', še nekaj časa ne bo. "Razvoj učinkovitega cepiva proti okužbi z virusom HIV predstavlja zelo kompleksen znanstveni problem in kaže, da se njegovo odkritje odmika v prihodnost vsaj za več kot desetletje. Narejenih je bilo ogromno raziskav, a smo žal še vedno na začetku," pojasnjuje Tomažič.

Mesec dni po okužbi se pri več kot polovici okuženih razvije bolezen, podobna gripi ali infekcijski mononukleozi (vročina, bolečine pri požiranju, bolečine v sklepih in mišicah, povečane bezgavke, izpuščaj, glavobol itd.). »Indikatorske bolezni«, ki lahko nakazujejo okužbo s HIV-om, so še herpes zoster (pasavec), hujšanje, nejasna vročina, driska, kronična utrujenost, različne nejasne kožne bolezni, ponavljajoče se okužbe dihal itd.


Za zdaj so torej na voljo le zdravila, ki pa lahko vplivajo na potek bolezni in jo spremenijo v kronično obliko z zadovoljivo kakovostjo življenja le, če se zdravljenje začne čim hitreje po okužbi z virusom. V Sloveniji je zdravljenje primerljivo z "razvitim svetom", poudarja naš sogovornik, novejša zdravila so tudi prijaznejša do bolnikov, ker jih lažje prenašajo, imajo manj neželenih učinkov, vzeti pa je treba tudi manjše količine. Zdravljenje plača država, stane pa od 1.500 do 2.000 evrov za enega bolnika.

Ob dnevu boja proti aidsu smo v spletni klepetalnici gostili Evito Leskovšek z Inštituta za varovanje zdravja.


Največ okužb med homoseksualnimi moškimi
Pri nas se s to boleznijo še vedno največ srečujejo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, ker nimamo okuženih intravenskih uživalcev nedovoljenih drog, virus pa tudi ni razširjen v heteroseksualni skupini prebivalcev. Nasprotno pa je prav v skupini moških s homoseksualnimi odnosi okužb vse več. Zakaj? "Ker je popustil strah pred umiranjem. V 80. letih so te osebe zrle smrti v oči, ker so opazovali umiranje svojih partnerjev in drugih kolegov. V zadnjem obdobju je predvsem popustila preventiva," ugotavlja Tomažič.

Nova odkritja v preventivnih ukrepih
Ker znani preventivni ukrepi niso zadovoljivi, se pospešeno razvijajo nove preventivne tehnologije. Tako so letos prvič dokazali, da se lahko z vaginalnim gelom, ki vsebuje protiretrovirusno zdravilo, razmeroma uspešno prepreči širjenje okužbe.

Pri ženskah, ki so pred spolnim odnosom uporabile gel, se je možnost za širjenje okužbe zmanjšalo za 53 odstotkov, je na ponedeljkovem posvetu v državnem svetu pojasnil Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. S tabletami z protiretrovirusnimi učinkovinami pa se razmeroma uspešno prepreči širjenje okužbe pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Tako se lahko zmanjša možnost okužbe za 44 odstotkov.

Virus HIV se sicer prenaša s spolnimi odnosi - neposredno pri spolnem stiku spolnega organa okuženega s sluznico nožnice ali sluznico zadnjika, s prejetjem okužene krvi, krvnih pripravkov, tkiv ali organov, z okuženo krvjo preko onesnaženih igel ali z okužene matere na otroka.

Mislim, da imajo naši bolniki zelo dobro oskrbo. Boljšo kot povprečni slovenski bolnik. In če vprašam svoje bolnike, odgovorijo, da jim ne delajo težave zdravila, obiskovanje zdravnikov itd., 90 % vseh težav je stigma in strah pred socialno osamitvijo, verbalnimi namigovanji, čudnimi pogledi.

Janez Tomažič

V zadnjih letih se je epidemija najbolj razširila v baltiških državah, na Portugalskem in predvsem v V Evropi.

1. december – dan boja proti Aidsu