Nova direktiva je po Marušičevih besedah 'izziv, da Slovenija na nekaterih področjih predstavi svoje znanje in kakovost, obenem pa bolnike ohrani doma'. Dvomi pa o zdravstvenem turizmu s ciljem zaslužka zaradi cenejših storitev v tujini, češ da bolni ljudje najbrž ne bodo pripravljeni potovati 500 ali 1.000 kilometrov zaradi dobička. Foto: EPA
Nova direktiva je po Marušičevih besedah 'izziv, da Slovenija na nekaterih področjih predstavi svoje znanje in kakovost, obenem pa bolnike ohrani doma'. Dvomi pa o zdravstvenem turizmu s ciljem zaslužka zaradi cenejših storitev v tujini, češ da bolni ljudje najbrž ne bodo pripravljeni potovati 500 ali 1.000 kilometrov zaradi dobička. Foto: EPA

"Sprejeli smo direktivo, ki bo omogočila zagotavljanje varne in kakovostne zdravstvene oskrbe tudi zunaj meja matične države," je dejal slovenski minister za zdravje Dorijan Marušič, ki je dodal, da je Slovenija v tem postopku vselej izpostavljala javni interes, javno dobro in ohranjanje varne ter kakovostne obravnave čezmejnih bolnikov. Direktiva opredeljuje določene omejitve, predvsem na področju presaditev, cepljenja in dolgotrajne oskrbe. "Tu mobilnosti ne bo," je dejal Marušič.

Poleg tega je minister izpostavil vprašanje zahtev za predhodno odobritev čezmejnega zdravljenja in poudaril, da bo jasno izpostavljeno področje enakih pravic, kot jih imamo v matični državi. Po ministrovih besedah bo mogoča tudi zavrnitev predhodne odobritve, in sicer predvsem takrat, ko bo v domačem okolju mogoče doseči storitve v predvidenem ali pričakovanem obdobju, ko bi morebitno koriščenje takih uslug povečalo tveganje tako za posameznika kot za zdravstveni sistem ter če ponudnik ne bi zagotavljal dovolj varne in kakovostne obravnave.

Za določene zdravstvene storitve bo potrebna predhodna odobritev, in sicer predvsem za tiste, ki bodo potekale v bolnišničnem zdravstvenem varstvu, torej bo treba prespati v bolnišnicah, in za tiste z izjemno povečanim tveganjem za zdravstveno stanje bolnika oziroma ko taka storitev ne bo prepoznana v domačem okolju.

Kritje v tujini tako kot doma
Slovenski državljan, ki se bo v skladu z direktivo odločil za zdravstveno storitev v tujini, bo dobil zanjo tolikšno kritje, kolikor v našem sistemu krije obvezno zdravstveno zavarovanje. "Po naši zakonodaji je storitev krita 85-odstotno, torej storitev bo državljan moral kriti tudi sam," je povedal Marušič. Gre za kritje v denarju, kolikor bo storitev v tujini dražja, jo bo moral bolnik plačati sam.

"Slovenija je to direktivo podprla in se ni pridružila Poljski, Slovaški in Portugalski, ki je niso podprle," je povedal minister. Romunija se je pri glasovanju vzdržala.

Direktivo mora zdaj podpreti še Evropski parlament. Po njenem sprejetju imajo države članice na voljo tri leta in pol, da jo prenesejo v domače zakonodaje. Prenos direktive v slovensko zakonodajo tako minister Marušič pričakuje v letu 2014. Slovenija se po njegovih besedah na to že pripravlja, saj je zdravstveni sistem treba temu prilagoditi. V okviru teh prizadevanj vpeljuje podzakonske akte, kot je pravilnik o čakalnih dobah.

Minister po uveljavitvi direktive ne pričakuje množičnega zdravstvenega turizma. Pred nekaj leti je bilo po njegovih besedah teh migracij celotnega evropskega prebivalstva en odstotek. "Dvomim, da se bo to bistveno povečalo," je še dodal.