Zdravo življenje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 35 glasov Ocenite to novico!
Spanje
Zadnja raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot sedem ur na dan. Foto: Pixabay
       O nespečnosti govorimo takrat, kadar človek ne more zaspati, se ponoči pogosto zbuja ali se prebudi že zelo zgodaj, kar mu povzroča težave tudi čez dan. Pojavljajo se motnje spomina in koncentracije, jutranji glavoboli, prebavne težave ter napake pri delu in med vožnjo avtomobila. O kronični nespečnosti govorimo, kadar se težave pojavijo vsaj trikrat mesečno, najmanj tri mesece zapored. Akutna nespečnost po stresnem dogodku je pogosta, vendar pa se somnologi z njo ne ukvarjamo.       
Spanec
Mednarodna študija je razkrila, da v Sloveniji spimo le 7 ur in 28 minut na dan. Zaspimo ob 22.35 in se zbudimo ob 6.02, kar nas med 44. državami sveta uvršča na predzadnje – 43. mesto. Foto: Pixabay
VIDEO
Nespečna Slovenija

Dodaj v

Slovenci med najbolj nespečimi na svetu

Spimo vedno manj in hitro sežemo po uspavalih
27. februar 2018 ob 14:24,
zadnji poseg: 27. februar 2018 ob 14:28
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ko somnologinja Leja Dolenc Grošelj, ki v UKC-ju Ljubljana vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja, govori o nespečnosti, lahko v njenem glasu zaznamo zaskrbljenost: "Problem nespečnosti in drugih motenj spanja je v Sloveniji zelo velik," opozarja.

Zadnja raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot sedem ur na dan. Še bolj skrb vzbujajoči so izsledki mednarodne študije ekonomistov iz Združenih držav Amerike in Avstralije, ki so nas nedavno presenetili s podatkom, da manj kot Slovenci spijo samo še Japonci.

Manj kot v Sloveniji spijo samo še na Japonskem
Mednarodna študija je razkrila, da v Sloveniji spimo le 7 ur in 28 minut na dan. Zaspimo ob 22.35 in se zbudimo ob 6.02, kar nas med 44. državami sveta uvršča na predzadnje – 43. mesto. Največ spijo v Argentini – 10 ur in 16 minut, najmanj na Japonskem – 7 ur in 16 minut. Soavtor raziskave ekonomist Klaus Ackermann z Univerze v Chicagu je s sodelavci spremljal, kdaj zvečer se prebivalci mest po vsem svetu odklopijo od medmrežja in zjutraj spet priklopijo. "Zanimalo nas je, kako bi lahko s pomočjo zelo enostavnih podatkov spremljali človeško vedenje. Ko ste na spletu, se namreč ne zavedate, da bi to informacijo lahko kdor koli uporabil za kar koli koristnega. Ker se uporabniki niso zavedali, da nekdo spremlja njihovo navzočnost na medmrežju, menimo, da na njihovo vedenje nismo imeli nikakršnega vpliva – vedli so se popolnoma običajno."

Ameriški in avstralski raziskovalci so analizirali podatke o spletnih oziroma IP-naslovih elektronskih naprav, ki so bile v danem trenutku priključene na svetovni splet. "Naša zamisel je bila: če lahko sestavimo model, s katerim na podlagi IP-naslovov predvidimo spalne navade v Združenih državah Amerike, le kako bi se ta odrezal, če bi ga prenesli na vso svetovno populacijo? Podatke o spalnih navadah smo imeli samo za Ameriko, spletne naslove pa z vsega sveta. Ameriški podatki o spalnih navadah in prisotnosti na spletu so se ujemali. Rekli smo si: prav, poskusimo – analizirajmo, kakšne so spalne navade ljudi po svetu."

Dr. Ackermann pojasnjuje, da so nekateri rezultati skupino raziskovalcev presenetili. "Primerjali smo jih s podatki iz Združenih držav Amerike. V Mehiki spijo dlje časa. Tudi če primerjamo Severno Ameriko in Evropo velja enako – na stari celini spijo dlje. Izstopajoča in zanimiva je tudi razlika med Japonsko in Južno Korejo: Japonci spijo precej manj kot Južni Korejci. Opazili smo še, da so prebivalci tako imenovanih satelitskih mest, ki obkrožajo velemesta, tudi obsojeni na krajši spanec. Vzrok za to lahko pripišemo vsakodnevni vožnji na delovno mesto."

V strokovni in tudi širši svetovni javnosti je študija odmevala zaradi domiselne raziskovalne metode, pri nas pa predvsem zaradi neugodnega rezultata naše države. Nad izsledki raziskave smo bili presenečeni, pravi Leja Dolenc Grošelj. "Naš problem je, da se zjutraj zelo zgodaj odpravimo v službo in šolo. Najverjetneje je prav to razlog za tako kratko spanje." Fiziolog Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru glede mednarodne študije izpostavi svoj manjši metodološki zadržek. Opozarja, da računalnik lahko ostane prižgan in povezan s spletom, čeprav je človek, ki je sedel za njim, že zdavnaj zaspal. "Vendar s tem nočem zmanjšati zaskrbljenosti zaradi tako majhne količine spanja. Razlogi za to so številni in ne gre jih pripisati le velikemu obsegu delovnih nalog in kapitalizmu kot dežurnemu krivcu. Mogoče je težava v tem, da nas je vedno več in so mesta vedno bolj prometna, vedno glasnejša in svetla in je zato kakovost spanja bistveno slabša. Seveda pa sta pomanjkanje spanja in nespečnost na populacijski ravni lahko zelo hitro velik javnozdravstveni problem."

Poskus so prekinili po enajstih dneh
Potrebo po spanju uravnavata dva procesa. Prvi je iskanje ravnotežja med dejavnostjo in počitkom oziroma med spanjem in budnostjo – kar lahko primerjamo s polnjenjem in praznjenjem baterije. Prvi mehanizem vpliva na to, koliko časa bomo spali, drugi pa odloča o tem, kdaj bomo spali. To je bioritem vsakega posameznika, narekuje pa ga notranja biološka ura. Biokemičarka Damjana Rozman z Medicinske fakultete v Ljubljani poudarja, da naš bioritem lahko poruši veliko različnih dejavnikov. Med njimi je tudi dolgotrajno izmensko delo, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila med potencialne spodbujevalce nastanka raka.

"SZO je leta 2007 delo v treh izmenah uvrstil med rakotvorne. In če vemo, kako zelo je škodljiv azbest, da je škodljivo tudi dolgoletno kajenje, bi nam moral zazvoniti alarm. Dolgoletno izmensko delo je namreč samo eno stopnjo nižje, eno stopnjo manj nevarno za razvoj raka od azbesta in dolgoletnega kajenja. Kljub temu pa pri negativnih učinkih motenj biološkega ritma kot družba še nismo veliko naredili. Najprej in edine do zdaj so se odzvale skandinavske države, konkretno Danska. Nekaj desetim medicinskim sestram, ki so več kot dvajset let delale v izmenah in so zbolele za rakom dojke, so izplačali odškodnino."

Strokovnjaki so po besedah Andraža Stožerja dokazali, da pomanjkanje spanja škodljivo vpliva tako na človekovo telesno kot tudi duševno počutje in zdravje. Dobro dokumentiran primer zdravega posameznika, ki je skušal čim dlje zdržati brez spanja, je primer 16-letnega Randyja Gardnerja, ki je leta 1964 v kosu bedel 264 ur, to je kar 11 dni. Randy je imel že po dveh dneh brez spanja težave z osredotočanjem pogleda. Pojavila se mu je motnja v koordinaciji gibov rok in hoje, kar kaže na motnje v delovanju malih možganov. Le s težavo je izgovarjal zapletene besede in težko je prepoznal predmete, če jih je lahko le otipal. "Po treh dneh je postal nerazpoložen, njegova koordinacija pa se je še poslabšala. Po petih dneh je imel že hude težave s pozornostjo in kratkoročnim spominom, bil je razdražljiv, pojavila se je preganjavica. Po enajstih dneh je bilo njegovo stanje že zelo resno; še slabše se je odzival, le s težavo je odgovarjal na vprašanja, njegov govor pa je bil monoton, brez poudarkov in premorov." Bil je v tako slabem psihofizičnem stanju, da so poskus prekinili.

Nespečen kar vsak tretji
Motnje spanja so eden najpogostejših zdravstvenih problemov. Podatki pravijo, da grenijo življenje kar vsakemu tretjemu človeku. Najpogostejša je kronična nespečnost, s katero se po mnenju Leje Dolenc Grošelj bojuje kar vsaka peta oseba. "O nespečnosti govorimo takrat, kadar človek ne more zaspati, se ponoči pogosto zbuja ali se prebudi že zelo zgodaj, kar mu povzroča težave tudi čez dan. Pojavljajo se motnje spomina in koncentracije, jutranji glavoboli, prebavne težave ter napake pri delu in med vožnjo avtomobila. O kronični nespečnosti govorimo, kadar se težave pojavijo vsaj trikrat mesečno, najmanj tri mesece zapored. Akutna nespečnost po stresnem dogodku je pogosta, vendar pa se somnologi z njo ne ukvarjamo."

Kronično pomanjkanje spanja je povezano s celo vrsto obolenj, med katerimi niso le motnje spomina in razpoloženja. Večje je tudi tveganje za debelost, razvoj presnovnega sindroma, sladkorne bolezni in zvišanega krvnega tlaka. Kronična nespečnost povzroči motnje v delovanju imunskega sistema. Pomanjkanju spanja lahko sledi depresija.

Kako se spopasti z motnjami spanja?
Po besedah Leje Dolenc Grošelj je terapija nespečnosti odvisna predvsem od vzroka, rešitev pa ni le v uspavalnih tabletah. "Prva terapija kronične nespečnosti je kognitivno-vedenjska terapija, ki jo izvajajo klinični psihologi. Če ta ne deluje, zdravniki predpišemo zdravila. Zavedati se moramo stranskih učinkov, zato za nespečnost neke dolgotrajne terapije, ki bi trajala več kot tri tedne, ne predvidevamo." Zdravniki se največkrat odločajo med hipnotiki in antidepresivi s hipnotičnimi učinki.

Kakšen je dober in zdrav spanec? In še kdaj je najboljši čas za spanje? "Včasih so šli ljudje spat, ko se je znočilo in vstali so ob svitu – spat so šli s kurami, vstali so s petelini. Z evolucijskega stališča je za organizme najbolje, da svoj ritem spanja in budnosti prilagodijo zunanjim vplivom. Mi pa danes veliko delamo in si s tem umetno podaljšujemo dan. Teme tako rekoč sploh ni več," pravi Damjana Rozman.

Nekaj priporočil in nasvetov ima tudi Andraž Stožer. "Spat naj bi šli vedno ob približno isti uri, ob isti uri naj bi tudi vstali. Eno do dve uri pred spanjem naj ne bi jedli obilnejšega obroka in se ne udeležili kakšne napornejše telesne dejavnosti. Telefonov in tablic ne nosite s seboj v spalnico. Prostor, v katerem spimo, naj bi bil temen in tih." Leja Dolenc Grošelj mu pritrjuje: "Dober spanec ni samo v tem, da spimo osem ur. Dober spanec pomeni, da hitro zaspimo, se ponoči čim manj prebujamo in ko se zjutraj zbudimo ter vstanemo, lahko čez dan dobro delujemo."

Novejše ugotovitve kažejo, da moramo spanju nameniti več pozornosti. Kakovosten nočni počitek ugodno vpliva na naše kognitivne sposobnosti in razpoloženje, hkrati pa tudi preprečuje razvoj in poslabšanje številnih bolezenskih stanj ter obolenj.

Iztok Konc, Radio Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
sandor
# 27.02.2018 ob 14:51
jaz sem torej edini Argentinec v Sloveniji :)
Roky89
# 27.02.2018 ob 14:40
Seveda, če pa imamo vsepovsod to brezvezno intruzivno javno razstvetljavo. V najbolj mirnih, odročnih in mičkenih krajih, kjer se ponoči ne vozi ali sprehaja nihče naokoli, imamo cele kolone svetilk za brezveze. Namesto, da bi začeli te neumnosti, ki le škodijo zdravju ljudi, živali in škodujejo rastlinam in čisto po nepotrebnem našim denarnicam, se pa to le dograjuje in dograjuje. Svetlobno onsenaževanje je jasen problem, ki se ga moremo lotiti.
Druga Švica
# 27.02.2018 ob 15:08
Zato pa slovenska vlada spi že polnih 25 let. Najdlje od vseh na svetu.
cico999
# 27.02.2018 ob 14:36
Če z našo minimalno plačo komaj preživiš...verjetno tudi težko zaspiš
nordnung
# 27.02.2018 ob 15:15
Jaz spim 5-6 ur. Kje sem na lestvici...
1oreh
# 27.02.2018 ob 15:20
problem je sodoben način življenja. ko sem bil še mlad smo imeli dva tv programa, končala sta se ob 22.30, nogomet se je začel ob 20:00. kdor se danes zamoti s tv, bodisi odmevi, liga prvakov, kakšen film.. mu ne uspe zaspat pred 11uro. da ne govorimo če se zamotiš s facebookom in podobnimi rečmi. zbudit se je treba pa ob šestih, tako kot pred 30imi leti. in tako zmanjka spanja.
čik
# 27.02.2018 ob 14:44
zvijte si en jointek pred spanjem :)
mercury89
# 27.02.2018 ob 14:42
Fizično delat pa ne bo problem zaspat
TineB
# 27.02.2018 ob 16:53
Itak, da se zjutraj vse prezgodaj začenja
5tane
# 27.02.2018 ob 14:35
Hočte spat ? CBD.
bori
# 27.02.2018 ob 15:49
Druga Švica, # 27.02.2018 ob 15:08
Zato pa slovenska vlada spi že polnih 25 let. Najdlje od vseh na svetu.

Dobra ;)
..ima pa veliko lepih sanj in iluzij.. posebno tista sds v senci sedaj..
melanholik
# 27.02.2018 ob 15:18
No, razlog za to je mnogo preprostejši - tradicionalni slovenski delovni urnik 7-15. Tako se pri nas dela tudi 8-16, zelo redko pa 9-17, kar je nekako običajno na Zahodu. In ker se velik del družabnega življenja pač odvija zvečer, je iluzorno pričakovat, da bi se ob toliko zgodnejšem vstajanju tudi hodilo toliko bolj zgodaj spat. Ergo, jasno je, da se bo ob zgodnejšem začetku dela spalo manj.
Nikec3
# 27.02.2018 ob 15:17
Povsem normalno funkcioniram s 6 urami spanja na dan.
RJSlo
# 27.02.2018 ob 14:56
No ja. En sex na dan odpravi nespečnost stran.
7up
# 27.02.2018 ob 17:08
Osnovni roblem je, da se je svet zelo spremenil, medtem, ko je večina gospodarskega in javnega sektorja še vednoorganiziranega kakor pred 20-30 timi leti.

Ljudje še vedno začenjajo službe ob 7:00 ali celo 6:00, medtem ko se redko odpravijo spati pred 23:00. Takšno obnašanje tudi vodi v izgorelost - ko enkrat prestopite to mejo i več poti nazaj. Tudi po nekaj letih terapij, ne boste več nikoli isti...
GupeM
# 27.02.2018 ob 15:29
Tale raziskava se mi pa ne zdi najbolj točna. Nekaj razlogov:
1. Večrat sem si ma Netflixu ali čem podobnem predvajal serijo. Po 10 minutah sem zaspal, Netflix pa je še uro ali dve predvajal to serijo po seznamu...
2. Ko sem bil še dijak, sem bil na internetu pozno v noč, kadar sem imel šolo popoldne. Zjutraj so starši in/ali drugi že uporabljali internet, sam pa sem se zbudil pozno v noč. Tako je bila internetna povezava "neobremenjena" samo nekaj ur ponoči. Kdo je na drugi strani linije, pa ne vejo. Vejo samo, kdaj se je povezava uporabljala.
3. Zvečer sem priključen na domaže omrežje, zjutraj, ko se zbudim, pa ne. Če že kaj uporabljam internet, je to preko mobilnega telefona, kjer pa sem tako ali tako na LTE povezavi, ki nima veze z bakreno.
4. Če bi poznali stanje interneta v Argentini, bi vedeli, da je normalno, da ga tam ne uporabljaš, zato ta raziskava po mojem mnenju bolj prikazuje kakovost in pokritost internetnega ter 3G/4G omrežja, kot pa navade spanja. Kater zdrav človek pa lahko normalno spi 10 ur? Občasno že, ne pa v povprečju.
hepan
# 27.02.2018 ob 17:48
7 ur? Ce mas male otroke je to luksuz!
kolkrkaplc
# 27.02.2018 ob 14:50
Poleg novega načina življenja polnega skrbi jo povzroča predvsem svetloba.

Sijalke z modro svetlobo in utripanje led razsvetljave. Monitorji računalnikov imitirajo svetlobo višjih temperatur in se nam ne spi. Tudi javna razsvetljava sveti skozi okna in ni nikoli taprava tema.
Doge the Dog
# 27.02.2018 ob 18:01
Sej se ne čudim, če pa delamo cele dneve + še vikende za minimalca. Da imaš familijo in še moraš poskrbet za male otroke, ni šans, da greš spat pred 10to zvečer. Ob 4h zjutraj pa se že moraš zbudit, da greš ob 6h v službo. V tujini imajo vsaj vikende fraj, v Sloveniji pa ti delodajalec nebi dal niti enega dneva fraj, še več, dopuste bi rad skrajšal, tako kot to hočejo storiti v Gorenju.
7up
# 27.02.2018 ob 17:09
Če ste neprespani, ste tudi neprimerno bolj neučinkoviti.
iconaan
# 27.02.2018 ob 14:49
tudi sam sem zadržan, računalnik ne izklopimo vedno, ali ko nekdo downloda, takrat spimo... mnogo je tu mutnega v tej raziskavi...
truefalse
# 27.02.2018 ob 17:10
jaz spim odlično, vsako noč 4 ure. in vsak dan tudi.
anthonyx7
# 27.02.2018 ob 15:59
spim 6 ur in se odlicno pocutim... kdaj tud popoldne mal zaspim:)
bori
# 27.02.2018 ob 15:46
Mednarodna študija je razkrila, da v Sloveniji spimo le 7 ur in 28 minut na dan.

In koliko bi morali? Za nekoga je 4 ure dovolj, za nekoga 10 premalo. Civilizacija najbolj napreduje v problemih, ki si jih ustvarja sama.
Gibanje in čiste misli. Gledanje tv, neprestano tipkanje po telefonu je pa itak priklop na aparate. Vegetiranje.
jeznidiplomat
# 27.02.2018 ob 15:15
Del težave je način življenja, ki zmanjšuje količino gibanja ljudi. Če vegetiraš 12 ur v pisarni in pred spanjem še pred TV, to ni problem samo za spanje, tudi za zdravje. Kdor je intenzivno fizično aktiven (štetje korakov in podobne reči, ki so komajda premikanje, sem ne spadajo), zelo ceni pomen nemotenega spanja in s tem povezano regeneracijsko sposobnost svojega telesa. Enostavno se je treba spravit spat pravočasno (ugasnit elektroniko). In maksimalno izkoristit spanje ob sicer redkih prilikah. Spanje ni lenarjenje. Kdor želi ohranjati fizično aktivnost in biti zdrav v starosti, bo poskrbel za priporočljiv spanec, kadar je le možno.
Micesar
# 27.02.2018 ob 14:48
Za boljši spanec pijem hmeljev čaj... ni tako dober kot pir pa vendar..
Resnica123
# 27.02.2018 ob 14:43
Ni cudno da ce najmanj slovenci spijo, da potem slabo razmisljajo in da je drzava v razsulu.
izo
# 28.02.2018 ob 20:34
to so hoteli, poceni prekarce z 16 urnim delavnikom. ni slučaj.
Skarp
# 28.02.2018 ob 09:38
Meni se smilijo otroci, ki jih vidim kdaj, ko grem zgodaj od doma, kako pred 7 uro po avtobusnih postajah (po prevozu z vlakom) v temi čakajo na avtobus. Baje bi moral do nekje 18 leta rabil spati 9 ur. Če se šola začne ob 7.30 je to praktično nemogoče.
jureimacure
# 27.02.2018 ob 18:39
Najbolje je okoli 12h zaspati za 1-2 uri in imaš dvakrat na dan "jutro" spočit in poln energije. Delaš dvakrat po 5-6 ur intenzivno na dan, počistiš v dveh dneh za en teden dela v pisarni.
kazam123
# 27.02.2018 ob 16:55
Še dobro da RTV da na spored najbolj zanimive dokumentarce ob 23h...ker zjutraj noben ne gre delat.
mare6969
# 27.02.2018 ob 16:52
Ta raziskava je larifari: https://arxiv.org/abs/1701.05632 Vsak, ki se malo spozna na strojno ucenje ve, da ne more modela, natreniranega na tako specificnem vzorcu (ZDA) posplosit na cel svet. To je tako, kot ce bi naredili na ameriski populaciji prediktivni model debelosti (iz uporabe interneta) in potem rekli, glej, etiopijci so tolk debeli, ker imahjo tako in tako uporabo interneta.
Follow Me
# 27.02.2018 ob 15:02
Jaz spim ku bebica.
Mirko Tipka
# 27.02.2018 ob 14:53
to je bila zimska raziskava ali poletna?
Kekec99
# 27.02.2018 ob 14:48
Ko sem bil mlajši sem včasih spal tudi po 14 ur na dan ali več, kasneje je bilo 8 ur dovolj, zadnjih par let pa se zbudim po 7ih urah spanja. Ne spomnim se kdaj nazadnje mi je zvonila budilka, je pa res da se je pred spanjem potrebno zgarati (tako ali drugače).
tsinamuh0
# 28.02.2018 ob 09:16
Raziskava ima precej neprepričljivo metodologijo in jo je treba jemat z veliko rezervo. Prižgan računalnik ali internet ne pomeni nujno, da je človek buden...
Je pa spanec res zelo pomemben, spada v isto vrsto po pomenu za zdravje kot: gibanje, zdrava prehrana in nekajenje!
Pogoje za to pa omogoča dosti bolj družba kot posameznik; otresti bi se morali ideologije, da je vsak za vse odgovoren le izključno sam; gre za širše procese, kjer imamo žal kot posamezniki omejen vpliv. Lahko pa se kljub družbenemu pritisku in skorajda prisili v drugo smer - izklopimo z neta, ne kupujemo ''pametnih telefonov'', odjavimo TV in podobne kradljivce spanja.
Bivši uporabnik
# 27.02.2018 ob 18:32
ma nee, kdo bi si mislil. Mogoče bo bolje, če začnemo vstajati med 3. in 4. zjutraj, namesto 20 čez 5.
Binder Dandet
# 27.02.2018 ob 18:07
@nikec3:
Tudi jaz spim 6 ur, 7 je ze luksuz. Ampak je bilo lazje pri 25ih kot je pri 35ih. Poleg tega je razlika, ce popoldne lahko pocivas (ne spis, ampak lenaris) kaksno uro in tem, ce po 10-12 urnem delavniku pride na vrsto se nekjaurno ukvarjanje z otrokom. Posledicno se z vsemi 4imi upiram zvecer, ko je spokojno, da bi sel spat in prekinil zasluzen mir.:) In posledicno manj spim kot bi moral.
Kaj pa ti tle
# 27.02.2018 ob 17:46
Če garamo kot kojni
1976
# 27.02.2018 ob 17:09
jaz se obvezno zbudim parkrat na noč..Da ne govorim o spanju iz nedelje na ponedeljek....
katastrofa..
simpli
# 27.02.2018 ob 15:17
Jaz spim točno 6 ur. Ugotovil sem, da je to idealna doba spanja - niti minute več, niti minute manj. Vse kar je več, je izguba časa oz. krajšanje aktivne dobe življenja.
ettelewen
# 01.03.2018 ob 18:42
...še članek
ettelewen
# 01.03.2018 ob 18:41
glede na tale članek, ki ima malo več podatkov, se povprečen Portugalec zbudi točno dve uri kasneje, kot povprečen Slovenec (ki je med naštetimi najhitreje pokonci)... res smo nori s tem vstajanjem v črno noč in opravičevanjem, da tako bolje izkoristimo dan... organizem pa kronično neprespan in uničen
Gepard007
# 01.03.2018 ob 09:49
Mogoče je to tudi razlog, da imamo eno najvišjih deležev rakavosti v EU...
SF0100
# 28.02.2018 ob 22:26
poskušam vsako noč 8 lepih ur...

je p.a ta raziskava smešna....
Mednarodna študija je razkrila, da v Sloveniji spimo le 7 ur in 28 minut na dan

zakaj niso raje preverjali koliko spimo ponoči!
simon-rupsi
# 28.02.2018 ob 10:48
Orgazem te vedno zaziba v lep spanec. Če ne v dvoje pa samostojno. Saj se ve, da orgazem odlično vpliva na telo in nas zaziba v spanec :).
axx
# 28.02.2018 ob 09:20
Jaz pa zvečer rad še malo glasbe poslušam ali kaj preberem, samo kaj ko sem vedno tako utrujen, da zaspim po 5-10 min.
veselo-na-delo
# 28.02.2018 ob 00:45
Isuse.
Če bo samo na spanje mislili, potem bomo polovico življeneja prespali.
bori
# 27.02.2018 ob 18:31
Doge the Dog
... V tujini imajo vsaj vikende fraj, v Sloveniji pa ti delodajalec nebi dal niti enega dneva fraj, še več, dopuste bi rad skrajšal, tako kot to hočejo storiti v Gorenju.

..in ironija je, da niti oni ne spijo dobro.. oziroma povečini še slabše.. in vse to samo da nekaj 'so'.. pa še to povečini le mislijo da 'so'.. nekaj 'več'..
Dajo
# 27.02.2018 ob 18:20
Jaz imam sedaj 6 ur ponoči dovolj, res pa da mi se kdaj spi ob 14. Naporen je teden ker nas priganjajo vedno bolj, kar ne bo končalo dobro.
Kazalo