Zdravo življenje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.8 od 4 glasov Ocenite to novico!
Gradbišče
Opozorila, povezana z varnostjo pri delu. Foto: BoBo
Spanje
Med večje težave zadnjega časa spada pomanjkanje spanca ali pa nereden, nekakovosten spanec zaradi delovnih obveznosti. Premalo spanja dolgoročno slabo vpliva na številne vidike zdravja, pa tudi neposredno na delovno učinkovitost pri številnih poklicih. Foto: pixabay
Predsednik Zbornice Varnosti in zdravja pri delu
Predsednik Zbornice Varnosti in zdravja pri delu Janez Fabijan. Foto: BoBo

Dodaj v

V delovnih nezgodah je lani umrlo 17 ljudi

Svetovni dan zdravja in varnosti pri delu
28. april 2018 ob 10:58
Ljubljana - MMC RTV SLO

28. april je svetovna organizacija dela razglasila za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Letos je tematsko združen s kampanjo proti delu otrok, saj naj bi jih po svetu delalo kar 37 milijonov.

Na svetovni ravni vsako leto zaradi slabega upravljanja varnosti in zdravja pri delu na svetu umre 2,3 milijonov delavcev, večina (85 odstotkov) zaradi bolezni, povezanih z delom, 15 odstotkov pa neposredno zaradi poškodb pri delu, je navedla Zbornica varnosti in zdravja pri delu.

V Sloveniji je bilo v letu 2017 17 delovnih nesreč s smrtnim izidom, leta 2016 pa 15. Lani se je po podatkih delovne inšpekcije pri delu 9.289 delavcev poškodovalo do te mere, da so poškodbe zahtevale več kot 3 dni delovne odsotnosti, od tega je bilo težjih nezgod 446. Število delovnih nezgod se torej povečuje, ugotavlja zbornica, skupno jih je bilo lani nekaj čez 9.700.

Škoda zaradi delovnih nezgod ni samo neposredna, temveč ti dogodki nosijo širše posledice. "Poškodbe pri delu ter z delom povezane bolezni povzročijo posameznikom in njihovim družinam veliko trpljenja, spremenijo kvaliteto življenja, poleg tega pa predstavljajo veliko obremenitev gospodarstva in celotne družbe. Ocenjeni stroški zaradi slabih praks upravljanja varnosti in zdravja pri delu so v povprečju na okoli 4 odstotke BDP-ja," so zapisali.

Vseh smrtnih, težjih in lažjih poškodb nezgod pri opravljanju dela pa je več, ker je k tej številki treba dodati še smrtne nezgode iz tako imenovanih neformalnih gospodarstev in sive ekonomije.

V Evropski uniji pa vsako leto zaradi dela življenje izgubi 167.000 delavcev, od teh 4,5 odstotka umre zaradi poškodb pri delu, 95,5 odstotka delavcev pa umre zaradi bolezni, povezanih z delom.


Letos posebej o delu otrok

Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu se letos osredotoča na izboljšanje varnosti in zdravja mladih delavcev ter je del skupne kampanje s svetovnim dnevom proti delu otrok leta 2018 (12. junij), ki bo obravnaval nevarno otroško delo. Nekaj številk, kot jih v sporočilu za javnost navaja ministrstvo za delo, ki ga povzema Slovenska tiskovna agencija: mladi delavci predstavljajo več kot 15 odstotkov svetovne delovne sile, kar pomeni 541 milijonov delavcev in od teh 37 milijonov otrok, to je delavcev v starosti pod 18 let. Po podatkih Eurostata je pogostost nezgod pri delu v EU-ju med mladimi delavci, starimi od 18 do 24 let, za več kot 40 odstotkov večja kot v drugih starostnih skupinah. V Sloveniji je v obdobju od leta 2015 do konca marca letos vsako leto umrl en mlad delavec. Eden je bil star 20 let, dva pa 24.

Varnost kot temelj učinkovitosti
Inšpektorat za delo je lani prejel 1.102 prijavi nezgod pri delu, v katerih so se poškodovali delavci v starostni skupini od 15 do 24 let. Smrtna poškodba je bila ena, težjih pa je bilo 32. Ugotavljajo, da se število poškodovanih v tej starostni skupini v zadnjem obdobju povečuje. Leta 2016 jih je bilo 915, leto prej pa 789.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak ob tem poudarja, da je pomembno razvijati sodoben sistem varnosti in zdravja pri delu, ki temelji na spodbujanju kulture varnosti in zdravja pri delu in je naravnan v preprečevanje nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom. "Tak sistem je temelj vsakega učinkovitega gospodarstva," je opozorila.

Dobro organiziran in na vseh ravneh uveljavljen sistem varnosti in zdravja pri delu, ki ga dopolnjujejo programi za promocijo telesnega in duševnega zdravja, po njenih besedah prispeva k dobremu počutju delavcev.

Pozvala je k oblikovanju in vzdrževanju delovnega okolja, ki bo ohranjalo zdravje delavcev skozi celotno delovno dobo, da bodo lahko delali dlje in jim bo opravljeno delo v osebno zadovoljstvo. "Bolj varna in zdrava delovna mesta hkrati prispevajo k ekonomski učinkovitosti gospodarstva in vzdržnosti socialnih blagajn," je poudarila.

Korak v tej smeri po njenih besedah predstavlja resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027, ki jo je pripravilo ministrstvo in jo je DZ sprejel marca.

Mednarodna dneva z roko v roki
Mednarodni dan varnosti in zdravja pri delu je Mednarodna organizacija za delo (ILO) razglasila leta 2003 z namenom, da bi povečali varnost in zdravje pri delu ter zmanjšali število nezgod in zbolelih ljudi zaradi bolezni, povezanih z delom. Po ocenah ILA na svetu vsako leto zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni umre skoraj 2,8 milijona delavcev.

Namen svetovnega dneva proti delu otrok, ki ga je leta 2002 prav tako razglasil ILO, pa je nameniti pozornost obsegu dela otrok v svetu in hkrati spodbuditi prizadevanje za njegovo izkoreninjenje, še piše STA.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
Aquinas
# 28.04.2018 ob 12:03
Zanimivo, da pri tem niti z besedo ne problematizirajo, da je velika večina smrtnih žrtev moških. Kje so zdaj vsi t.i. borci za enakost spolov in feministke?! Za vsako vodilno pozicijo objavljajo neskončne razprave o neenakopravnosti žensk, ko pa gre za najtežje delovne pogoje, pa je samoumevno, da jih zasedajo moški in da tam tudi umirajoi! Kje so kvote na takih delovnih mestih? Hipokrizija in dvojni standard do absurda. Naslednjič ko slišite kakšno feministko, ki se pritožuje nad 'patriarhatom' in 'zatiranjem žensk' jo pošljite na teren, kjer so najtežji delovni pogoji. Tako se lahko iz prve roke prepriča, kako patriarhat izgleda od blizu...
Sklonjen
# 28.04.2018 ob 11:46
Obstaja podatek, koliko od teh nesreč se je zgodilo v javnem sektorju?
gospod iskreni
# 28.04.2018 ob 11:33
Veliko nesreč sploh ne pride v javnost. KOt na primer zadnja, ko se je v Krki delavec ubil.
josh k.
# 28.04.2018 ob 11:57
" Med večje težave zadnjega časa spada pomanjkanje spanca ali pa nereden, nekakovosten spanec zaradi delovnih obveznosti. "

Ja seveda, delavec zaspi in pade z delovnega odra ali kaj podobnega. Če bi delodajalci zagotovili varno delo in seveda tudi delavec upošteval vse predpise se to ne bi dogajalo.
Ravno včeraj sem se peljal mimo neke hiše kjer je neko podjetje prekrivalo streho, oder samo z ene strani tako, da se spotakneš ali zdrsneš in zletiš s strehe. Seveda delavci so bili nepripeti, ker vsa oprema te v bistvu malce ovira pri delu.
evaevi
# 28.04.2018 ob 12:02
Grozno, takorekoč vse delovne nesreče so zaradi malomarnosti, večinoma delodajalcev.
In največ smrtnih žrtev bogi ljudje, ki so prišli k nam s trebuhom za kruhom iz revnejših razmer.
Izkoriščanje brezpravnih, pfej.
gospod iskreni
# 28.04.2018 ob 12:50
o tej nezgodi ni nobenih obvestil. kdaj se je zgodila?

14 dni nazaj se mi zdi. Ja potiškal so.
rokecr
# 28.04.2018 ob 12:43
gospod iskreni
# 28.04.2018 ob 11:33
Prijavi neprimerno vsebino
Veliko nesreč sploh ne pride v javnost. KOt na primer zadnja, ko se je v Krki delavec ubil.

o tej nezgodi ni nobenih obvestil. kdaj se je zgodila?
gospod iskreni
# 28.04.2018 ob 13:11
Pa ja naprimer imam veliko stikov s farmacijo in sem pogosto zgrožen. Delavci v Krki in Leku delajo zelo podobne stvari. Ampak nivo varnosti je pri Leku vsaj 10 krat višji kot v Krki. Na določenih delovnih mestih v Krki, zbolevajo kot po tekočem traku in se nihče ne zgane. V Krki je normalno se sprehajat brez maske in zaščitne opreme. V Leku te naderejo kot psa če to delaš
gospod iskreni
# 28.04.2018 ob 12:54
http://www.dolenjskilist.si/2018/03/23/1
92922/novice/kronika/Padec_je_bil_za_Krk
inega_vzdrzevalca_usoden/

Evo tole. Samo dolenjski list je poročal.
DrMatilda
# 28.04.2018 ob 13:13
Kako se sploh lahko ponesreči delavec, če pa morajo biti delovni procesi varni in nadzorovani. Še bolj zanimivo se mi zdi, kako lahko kronično zbolijo, če so redni zdravstveni pregledi obvezni.
Kdo so pa največji morilci, pri nas bi rekel, da naši propadli gradbinci, ki velike večine nesreč sploh ne prijavijo ali celo počistijo, preden bi kdo lahko prijavil kaj so naredili, zaslužijo pa največ od vseh podobnih branž.
Otroci so najbolj varni delavci, kar poglejte si naše mlade direktorje, otroke skorumpiranih oligarhij in vaške mafije, delovodje ter druge poslovneže in strokovnjake, vsi zaposleni po nepotističnem ključu, en večji bedak od drugega, zgodi se jim lahko pa kaj slabega edino po naključju ali zaradi lastne neumnosti, mogoče tudi iz maščevanja.
HOR
# 28.04.2018 ob 13:04
Glede priznavanja in odškodnin za poklicne bolezni vlada v Sloveniji sistemski kapitalfašizem, zaslužki in dobički pa se tako ustvarjajo tudi na račun zdravja in invalidiranja delavcev ter se tako rekoč zažirajo tudi v telesa delavcev ...!
klik...
frlekin
# 28.04.2018 ob 18:06
Haha, varni delovni procesi. Na varnosti pri delu govorijo to in ono, kako pazit, realnost je pa drugačna. Preskakovanje in hoja po tekočih trakovih medtem, ko ta laufa ipd. Norma je pač norma in nimaš časa, da bi ti varno in po pravilih delal, ker pač takoj izgubiš 10 ali pa 15 minut. Pač tvegaš, da te kam zapne, kaj prileti v glavo ipd, ker direktorčka ne zanima tvoje zdravje ampak ali si bo lahko konec meseca izplačal še kakšen dodatek. Koliko je takih firm, tam da bi delovala pri nas kakršnakoli inšpekcija bi vse skupaj še isti dan zaprli in marsikoga ovadili.
gospod iskreni
# 28.04.2018 ob 12:14
Večina teh žrtev je nepotrebnih, zgolj posledica nespoštovanja pravil.
furs
# 30.04.2018 ob 22:26
Torej je 17 delovnih mest več.
Miki Mause
# 28.04.2018 ob 20:30
Med večje težave zadnjega časa spada pomanjkanje spanca ali pa nereden, nekakovosten spanec zaradi delovnih obveznosti. Premalo spanja dolgoročno slabo vpliva na številne vidike zdravja, pa tudi neposredno na delovno učinkovitost pri številnih poklicih.

Številka 1 pri Poklicnih Voznikih. Ampak ja sej nesreče pri poklicnih voznikih se itak štejejo pod prometne nesreče in ne pod delovne nezgode....kot, da mi ne delamo ane.......krivi pa tako ali tako za vse, ker samo gužvo povzročamo....ampak v trgovinah se pa vseeno vse znajde na policah in v tovarnah, da ima folk kaj za delati sploh.
Hijena
# 28.04.2018 ob 13:54
@ DrMatilda
"Kako se sploh lahko ponesreči delavec, če pa morajo biti delovni procesi varni in nadzorovani. Še bolj zanimivo se mi zdi, kako lahko kronično zbolijo, če so redni zdravstveni pregledi obvezni."
Eno je teorija, drugo je praksa! Stalnica v SLO
Slo Kop
# 28.04.2018 ob 12:12
Koliko je pa blo žrtev med slovenskimi policisti? Ker baje je njihovo delo zelo nevarno...
Oglasno sporočilo
link
Dezinficira in celi manjše rane
13. junij 2018 ob 13:16 Prihaja čas leta, v katerem smo zaradi lažjih oblačil in povečanih športnih aktivnosti bolj izpostavljeni praskam, ranam in odrgninam, posledično tudi različnim okužbam.
Več novic ...
Kazalo