Pri odraslih je okvara ledvic večinoma povezana z nezdravim življenjskim slogom in jo povzročijo sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in srčno-žilne bolezni, pri otrocih pa je kronična ledvična bolezen v večini primerov prirojena ali dedna.

"Ledvice iz telesa odstranjujejo odpadne snovi tako, da prečistijo kri in tvorijo seč," na preprost način delovanje in ključno nalogo ledvic pojasnjuje nefrolog Vladimir Premru in poudarja, da lahko sami najbolje poskrbimo za zdravje ledvic z zdravim načinom življenja od otroštva naprej. "Zgodnje ozaveščanje glede zdravja ledvic pa je pomembno tudi zaradi zgodnjega odkrivanja te bolezni. V zgodnji fazi ne povzroča opaznih težav, zato jo težje odkrijemo. Če jo odkrijemo pravočasno, lahko z ustreznimi ukrepi preprečimo ali ublažimo zaplete in upočasnimo napredovanje bolezni."

Pomembno zgodnje odkrivanje okvar
Današnji svetovni dan ledvic je posvečen zdravju ledvic pri otrocih. Pri majhnih otrocih je kronična ledvična bolezen v večini primerov prirojena ali dedna, zato je pomembno odkrivanje bolezni čim prej. "Otroci s kronično ledvično boleznijo imajo pogosto pridružena še druga bolezenska stanja," pojasnjuje pediater-nefrolog doc. dr. Gregor Novljan iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in poudarja, da življenje z otroki s končno ledvično odpovedjo zahteva veliko prilagajanja od vseh družinskih članov.

Pomembno oporo pri spoprijemanju z različnimi izzivi bolnikom nudijo v Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije, kjer posebej velik pomen namenjajo zdravemu življenjskemu slogu. Kot pravi predsednik zveze, o tem ozaveščajo že otroke. "V nekaterih društvih izvajajo preventivni program Otroci, čuvajte svoje ledvičke, v okviru katerega zdravstveni delavec in bolnik izvedeta učno uro o ledvicah in kako jih čim dlje ohraniti zdrave za otroke različnih starosti v osnovni, pa tudi srednji šoli. Še posebej je pri tem uspešno Društvo ledvičnih bolnikov severnoprimorske regije, ki ta program izvaja že osem let. Letos bodo učno uro izvedli na kar 40 osnovnih šolah te regije."

Presaditev ledvic močno izboljša kakovost življenja
Bolniki, ki jim ledvice ne delujejo, potrebujejo dializo. Obstajata dve vrsti dialize: hemodializa, ki jo izvajajo v dializnih centrih (bolniku čistijo kri s pomočjo aparature, na katero ga priklopijo 3-krat tedensko po 4-5 ur), in peritonealna dializa, pri kateri si bolnik sam 4-krat dnevno z dializno tekočino izpira trebušno votlino in s tem prek potrebušnice čisti kri.

V nekaterih primerih bolnikom presadijo ledvica. Od leta 1970 pa do vključno lani so v Sloveniji presadili 1.033 ledvic. Kot piše na spletni strani Slovenija Transplant, ledvico za presaditev večinoma pridobijo od umrlih darovalcev, lahko pa tudi od živega darovalca, ki je z bolnikom povezan genetsko, družinsko ali emocionalno. Čeprav so presaditve ledvic od živega darovalca za spoznanje boljše, od leta 1999 presajajo le še ledvice mrtvih darovalcev, piše na spletni strani Slovenija Transplanta.

Kot kažejo klinični podatki, se je z novimi imunosupresivnimi zdravili močno podaljšalo preživetje presajene ledvice in močno zmanjšalo številno zavrnitvenih rekacij.

Nekaj zgodovinskih dejstev
Leta 1902 je na Dunaju Emerich Ullman uspešno presadil ledvico na vrat psa, kjer je dobro delovala. Sledila so leta poskusov na živalih, leta 1933 pa je bil opravljen prvi poskus presaditve ledvice umrlega darovalca, ki je potem slabo delovala le nekaj dni. Leta 1952 so v Parizu prvič presadili ledvico od živega darovalca, mati je darovala ledvico sinu, a je prišlo do zavrnitve organov in po 20 dneh je sin umrl. Deset let pozneje so izvedli prvo uspešno presaditev ledvice umrlega darovalca.

vir: Slovenija Transplant