Najslabši so predpakirani krofi, ki so polni aditivov, nekateri pa vsebujejo tudi škodljive transmaščobe, ki se jim lahko izognemo s pogledom na deklaracijo o sestavinah izdelka. Foto: BoBo
Najslabši so predpakirani krofi, ki so polni aditivov, nekateri pa vsebujejo tudi škodljive transmaščobe, ki se jim lahko izognemo s pogledom na deklaracijo o sestavinah izdelka. Foto: BoBo
Nina Kremić, Mojca Triler in Igor Pravst na predstavitvi projekta Inovativne rešitve za informirane odločitve, v okviru katerega bo luč sveta ugledala mobilna aplikacija Veš, kaj ješ?. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

V naši zadnji raziskavi smo spremljali, kakšna je količina sladkorja v 100 gramih predpakiranega živila, in ugotovili, da je povprečna količina sladkorja v žitnih ploščicah kar 28 gramov, v piškotih 25 gramov, v žitih za zajtrk 19 gramov, v sadnih jogurtih 12 gramov, in to so skrb vzbujajoči podatki, a treba je poudariti, da na tržišču obstaja veliko živil v identičnih kategorijah, ki vsebujejo veliko manj ali pa nič dodanega sladkorja.

Igor Pravst
Torta
Največ dodanega sladkorja je v čokoladah in sladicah. Foto: Dobro jutro
Med najbolj problematičnimi kategorijami so sladke pijače, s katerimi popijemo ogromno "praznih" kalorij. Foto: Reuters

Podoben primer so kosmiči Fitness, ki imajo na embalaži silhueto vitke žinske in nas tako prepričujejo, da gre za zdravo izbiro, a ob podrobnem pregledu ugotovimo, da je to živilo prej sladica kot pa primerno za vsakodnevno prehrano.

Nika Kremić
V sadnih jogurtih je v povprečju 12 gramov sladkorja na 100 gramov izdelka. Foto: BoBo

Načrtujemo, da bo imel projekt velik vpliv, predvsem v prednostih izbire, ki jih bo ponudil prebivalcem, pozitivne vplive pa pričakujemo tudi v gospodarstvu, podatki o sestavi živil bodo preglednejši, kar bo izboljšalo stanje na trgu in ponudilo priložnost tudi za manjše proizvajalce, ki nimajo veliko denarja za reklame, a lahko vseeno ponudijo produkt s kakovostno sestavo.

Igor Pravst
Kosmiči, ki se oglašujejo pod imenom Fitness, so prej sladica kot kaj drugega. Foto: freedigitalphotos.net

Cilj projekta Inovativne rešitve za informirane odločitve je porabnikom omogočiti lažje spremljanje in vrednotenje informacij o sestavinah predpakiranega živila, ki jih običajno najdemo skrite na dnu izdelka. V okviru projekta, ki ga financira Ministrstvo za zdravje, izvaja pa ga Inštitut za nutricionistiko v sodelovanje z Inštitutom Jožefa Stefana in Zvezo potrošnikov Slovenije bodo razvili mobilno aplikacijo za pametne telefone Veš, kaj ješ?.

Aplikacija bo z preprostim skeniranjem črtne kode takoj na zaslonu pokazala sestavine izdelka, ki jih bo tudi ovrednotila s pomočjo prehranskega semaforja, torej obarvala z zeleno, rumeno ali rdečo barvo in tako sporočala, ali gre za izdelek, skladen z uravnoteženo in zdravo prehrano, ali pa gre v primeru rdeče barve za izdelek, za katerega je zaželeno, da se v naših želodcih znajde čim manjkrat.

Z vpogledom v seznam sestavin in zdravo informirano izbiro porabniki na eni strani podpirajo lastno zdravje, na drugi strani pa sporočajo trgu, da si želijo več zdrave izbire, s tem pa silijo proizvajalce k prilagoditvi ponudbe. Napovedana aplikacija za prenosne telefone bo pomagala, da ljudje ne bodo več kupovali "mačka v žaklju".

Preveč sladkorja, soli in transmaščob
V Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za obdobje 2015—2025 je zastavljena vizija, da bi ustvarili razmere za izboljšanje prehranjevalnih navad prebivalstva, in sicer da bi ljudje bolj redno zajtrkovali, uživali več sadja in zelenjave ter da bi se izboljšale gibalne navade prebivalstva, je na predstavitvi projekta pojasnila Mojca Triller z Ministrstva za zdravje. Raziskave kažejo, da je odstotek sladkorja, soli in transmaščob v prehrani prebivalstva še vedno previsok, je dodala.

Eden od razlogov, zakaj se ljudje nezdravo prehranjujejo, je po njenih besedah ta, da ljudje v poplavi izdelkov in živil na trgu težko prepoznajo kakovostne izdelke, ki predstavljajo zdrav obrok. Pri izbiri porabnik gleda na všečnost embalaže, pisava, s katero piše, kakšna je sestava živila, pa je pogosto napisana zelo na majhno in odtisnjena na dnu, informacije pa so poleg tega podane na zelo zapleten način, je opozorila Trilerjeva.

Prav to so prepoznali kot eno prednostnih področij, zato bodo v okviru projekta razvili mobilno aplikacijo, ki bo omogočala porabnikom identifikacijo izdelkov, za katere jim bo samodejno sporočala, kaj živilo vsebuje in kako (ne)zdravo je, je še pojasnila. "Pozvala bi vse porabnike, naj skrbno preberejo označbe na zadnjih straneh živil, in hkrati zaželela dober tek!" je sklenila.

Koliko sladkorja po nepotrebnem zmečemo vase?
Zakaj je nujno ozaveščati prebivalstvo o tem, da je treba informirano pregledovati označbe živil in pred nakupom te informacije skrbno upoštevati? "V naši zadnji raziskavi smo spremljali, kakšna je količina sladkorja v 100 gramih predpakiranega živila, in ugotovili, da je povprečna količina sladkorja v žitnih ploščicah kar 28 gramov, v piškotih 25 gramov, v žitih za zajtrk 19 gramov, v sadnih jogurtih 12 gramov, in to so skrb vzbujajoči podatki, a treba je poudariti, da na tržišču obstaja veliko živil v identičnih kategorijah, ki vsebujejo veliko manj ali pa nič dodanega sladkorja," je pojasnil strokovnjak za nutricionistiko Igor Pravst.

Največji prispevek pri vnosu dodanih sladkorjev po Pravstovih besedah med predpakiranimi živili nosijo čokolade in sladice, takoj na drugem mestu pa sledi ena najbolj problematičnih kategorij - sladke pijače, kot je na primer kokakola, s katerimi popijemo ogromno "praznih" kalorij, pa se tega pogosto sploh ne zavedamo.

Z mobilnim telefonom do zdrave hrane
Mobilna aplikacija bo delovala tako, da bodo z njo porsbniku kjer koli in kadar koli omogočili vpogled v sestavo živila in mu olajšali interpretacijo podatkov. S pomočjo mobilnega telefona bo enostavno poskeniral črtno kodo živila, in to bo dovolj, da bo aplikacija iz obsežne podatkovne baze prikazala vsebnost sestavin v živilu. Z interpretacijo podatkov bo s pomočjo prehranskega semaforja opozorila, da ima izbrana žitna tablica »nenormalno« preveč dodanega sladkorja, kar bo prikazano z rdečo barvo, in tako potrošniku namignila, naj izbere drugo tablico, je pojasnil Igor.

Kupec bo po njegovih besedah s pomočjo aplikacije zlahka poskeniral pet izdelkov iste kategorije in v telefonu nato zelo hitro primerjal vsebnost sestavin ter se izognil izdelku, ki ima preveč sladkorja, soli ali transmaščob.

V bazi bodo zajeti (skoraj) vsi izdelki
Za uspešno delovanje projekta je ključna obsežna podatkovna baza, v kateri bodo vsa ali pa skoraj vsa živila, ki jih lahko kupec najde na policah. "Na trgu je dostopnih več deset tisoč živil, neposredna uporaba tujih podatkovnih baz pa ni mogoča, saj je na slovenskem trgu veliko lokalno proizvedenih živil, pa tudi živila mednarodnih proizvajalcev se lahko od države do države močno razlikujejo. Težave smo se lotili tako, da smo začeli povezovati obstoječe baze podatkov, kot je Odprta platforma za klinično prehrano (OPKP), s čimer bodo pokrita vsa najpogosteje kupljena živila," je še pojasnil nutricionist.

"Če nekega izdelka v bazi podatkov ne bo, bo imel uporabnik možnost takšen izdelek predlagati za vnos v podatkovno bazo, kar pomeni, da se bo podatkovna baza ves čas širila in nadgrajevala," je še navedel Pravst in dodal, da bodo vse proizvajalce živil, pa tudi trgovce pozvali, da z njimi delijo podatke o živilih, pa tudi vse morebitne spremembe in tako se bo baza podatkov hitro in sproti dopolnjevala.

"Načrtujemo, da bo imel projekt velik vpliv, predvsem v prednostih izbire, ki jih bo ponudil prebivalcem, pozitivne vplive pa pričakujemo tudi v gospodarstvu, podatki o sestavi živil bodo preglednejši, kar bo izboljšalo stanje na trgu in ponudilo priložnost tudi za manjše proizvajalce, ki nimajo veliko sredstev za reklame, a lahko vseeno ponudijo produkt s kakovostno sestavo," je sklenil Pravst.

Zakaj je pomembno gledati označbe živil?
Kako pomembno je brati deklaracijo na živilu in kaj sploh sporoča? "Deklaracija je osebna izkaznica živila, ki nam pove vse: od roka uporabe do proizvajalca, pa tudi sestavin, ki jim lahko rečemo kar recept živila, zavedati se je treba, da je prednja stran izdelka zgolj oglasno sporočilo, ki prikazuje domišljijski svet blagovne znamke," je pojasnila Nika Kremić z Zveze potrošnikov Slovenije in dodala, da seznam sestavin vsebuje tudi hranilno tabelo, s katere lahko razberemo hranilno vrednost živila.

V nedavni spletni anketi so preverili, ali potrošniki berejo deklaracije na živilih, in rezultati so bili kar spodbudni, saj je večina odgovorila, da pogledajo tako seznam sestavin kot hranilno tabelo, je nadaljevala Kremićeva. Pri izbiri živila najbolj vplivata izvor izdelka in sestavine, pri nakupu pa potrošnike pogosto vodijo tudi napisi na sprednji strani, slike in sama embalaža. "S sledenjem zgolj slikicam na sprednji strani embalaže težko izberemo živila v skladu z vsakodnevno uravnoteženo prehrano," je opozorila.

V jagodnem čaju 1 odstotek jagod
Kremićeva je nadaljevala z množico primerov, ko branje drobnega tiska v deklaraciji prikaže precej drugačno stanje od prikazanega na embalaži. Eden takšen primer je jagodni čaj, pri katerem se "jagode bohotijo na embalaži", a ob pregledu deklaracije ugotovimo, da jagode sicer res so v njem, a samo v enem samem odstotku. "A je to res jagodni čaj?" se je vprašala in dodala, da je to značilnost prav vseh sadnih čajev.

Drugi primer je jogurt brez maščob, ki jih sicer res ne vsebuje, a notri je namesto tega kar 18 gramov sladkorja na 100 mililitrov jogurta. Potem je navedla še piškote, ki se oglašujejo z oznako "30 odstotkov manj maščobe", a ob pogledu na hranilno tabelo hitro ugotovimo, da vsebujejo 20 gramov sladkorja na 100 gramov piškotov, kar "jim prižge rdečo luč na prehranskem semaforju".

Kosmiči Fitness so sladica?
"Podoben primer so kosmiči Fitness, ki imajo na embalaži silhueto vitke ženske in nas tako prepričujejo, da gre za zdravo izbiro, a ob podrobnem pregledu ugotovimo, da je to živilo prej sladica kot pa primerno za vsakodnevno prehrano," je opozorila Kremićeva.

V nekaterih predpakiranih krofih transmaščobe
Bliža se pust, tako da so trenutno nadvse aktualni krofi. Gre za mastno sladico, a razlike med njimi so očitne, raziskava Zveze potrošnikov Slovenije je namreč pokazala, da najdemo v krofih vse od 9 gramov do 22 gramov dodanega sladkorja na 100 gramov izdelka. "Vsi predpakirani krofi so polni različnih aditivov, pogled na deklaracijo pa nam lahko omogoči tudi izogibanje škodljivim transmaščobnim kislinam, opazili smo namreč, da jih nekateri predpakirani krofi vsebujejo," je sklenila.

Interaktivna mobilna aplikacija bo na voljo po predvidevanjih jeseni, spletna aplikacija Veš, kaj ješ? sicer že obstaja, a morajo potrošniki za zdaj še sami ročno vpisovati podatke, ki se nato obarvajo v slogu prehranskega semaforja.

V naši zadnji raziskavi smo spremljali, kakšna je količina sladkorja v 100 gramih predpakiranega živila, in ugotovili, da je povprečna količina sladkorja v žitnih ploščicah kar 28 gramov, v piškotih 25 gramov, v žitih za zajtrk 19 gramov, v sadnih jogurtih 12 gramov, in to so skrb vzbujajoči podatki, a treba je poudariti, da na tržišču obstaja veliko živil v identičnih kategorijah, ki vsebujejo veliko manj ali pa nič dodanega sladkorja.

Igor Pravst

Podoben primer so kosmiči Fitness, ki imajo na embalaži silhueto vitke žinske in nas tako prepričujejo, da gre za zdravo izbiro, a ob podrobnem pregledu ugotovimo, da je to živilo prej sladica kot pa primerno za vsakodnevno prehrano.

Nika Kremić

Načrtujemo, da bo imel projekt velik vpliv, predvsem v prednostih izbire, ki jih bo ponudil prebivalcem, pozitivne vplive pa pričakujemo tudi v gospodarstvu, podatki o sestavi živil bodo preglednejši, kar bo izboljšalo stanje na trgu in ponudilo priložnost tudi za manjše proizvajalce, ki nimajo veliko denarja za reklame, a lahko vseeno ponudijo produkt s kakovostno sestavo.

Igor Pravst