Gibanje za javno zdravstvo, ki je organiziralo protestni shod v podporo javnemu zdravstvu, meni, da zakon o zdravstveni dejavnosti ni takšen, kot bi si ga želeli. Foto: BoBo
Gibanje za javno zdravstvo, ki je organiziralo protestni shod v podporo javnemu zdravstvu, meni, da zakon o zdravstveni dejavnosti ni takšen, kot bi si ga želeli. Foto: BoBo

Predstavniki gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva so na novinarski konferenci sicer pozdravili sestanek ministra za zdravje Tomaža Gantarja s civilno družbo, vendar menijo, da je nesprejemljivo, da se je izkazalo, da sta tako premierka Alenka Bratušek kot minister za zdravje vodila razgovore o zdravstvu le z zdravniki, čeprav naj bi zdravniški lobiji "skupaj z drugimi koristolovci" zadnjih dvajset let zdravstvo zapeljali v korupcijo in komercializacijo ter ga pripeljali na rob propada.

Med bistvenimi pomanjkljivostmi spornega zakona pa so izpostavili, da ni poskrbljeno za ločitev javnega in zasebnega zdravstva, saj številni zdravniki sedijo na dveh stolih, tako da popoldne opravljajo dejavnost v lastnih ali tujih zasebnih ordinacijah, dopoldne pa so javni uslužbenci.

Prav tako po njihovem mnenju ni poskrbljeno za varstvo bolnikov, nesprejemljivo pa se jim tudi zdi, da bi javni zavodi postali organizirani kot podjetja. Še posebej pa so opozorili na popolno liberalizacijo podeljevanja koncesij, ki je po njihovem mnenju oblika privatizacije in komercializacije zdravstva, na račun katere je zdravstvo manj dostopno, dražje in tudi manj kakovostno.

Ustanovitelj in vodja ambulante v Ljubljani za osebe brez zdravstvenega zavarovanja Aleksander Doplihar je opozoril, da je denar po osamosvojitvi postal glavni dejavnik v naši stvarnosti. "Posledica tega je bila takojšnja želja zdravniškega lobija, da je pristavil svoj piskrček in pričel z organiziranjem privatne prakse in privatnih ustanov," je dejal Doplihar.

Po njegovem mnenju zdravniki koncesionarji preveč gledajo na svoj žep in denar, kar se odraža v obsegu pregledov, predvsem pa v zmanjševanju števila laboratorijskih pregledov in tistih storitev, ki gredo v breme materialnih stroškov.

Doplihar je še opozoril, da njegova ambulanta opravi vedno več storitev, saj je vedno več ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, posebej med obrtniki, ki ne morajo več poravnavati davčnih in drugih obveznosti, ker je pač država nezmožna urediti plačilno disciplino. Ambulante za ljudi brez zavarovanja pa naj bi zdaj po Ljubljani in Mariboru ustanovili še v Celju in Kočevju.

Nekdanja poslanka SD-ja in višja predavateljica menedžmenta v zdravstvu Julijana Bizjak Mlakar pa je opozorila, da se vlada ne odziva na zahteve civilne družbe glede izboljšanja javnega zdravstva.

"Če nek zdravnik meni, da ima nekoliko nizko plačo, se takoj sestanejo s premierko in ministrom, in že naslednji dan beremo v časopisih, kako so se dogovorili, da bodo spremenili stvari. Ko gre za ljudi, pa se ni dalo nič spremeniti v zadnjih dvajsetih letih. To je sramota za državo, ki je imela nekdaj zelo dober zdravstveni sistem. V sedemdesetih letih je bila Jugoslavija dana s strani svetovne organizacije za zgled zdravstvenega sistema. Iz drugih držav so prihajali gledat zdravstvene domove in skandinavske države so po našem vzoru zgradile svoje zdravstvene centre," je opozorila Bizjakova.

Po mnenju gibanja za javno zdravstvo bi lahko koncesije podeljevali le v primarnem zdravstvu, in še to na območjih, ki so zelo oddaljena od zdravstvenih domov. Koncesije pa bi morale biti po njihovem mnenju podeljene za največ štiri leta.