"Letos se sicer ne nadaljuje trend odhodov, pa vendar se ljudje pogosto ne odločajo za namestitev, čeprav bi dejansko potrebovali tako oskrbo, kot jo domovi ponujajo, prav iz razloga, ker ne morejo sami s pomočjo svoje družine plačila oskrbe institucionalnega varstva," je za STA povedal predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar.

Izguba varstvenega dodatka
Kot ugotavljajo v skupnosti, je poleg širših razmer v času krize na to pomembno vplivala sprememba zakonodaje, ki je predvidela izgubo varstvenega dodatka za vse, ki so nastanjeni v domovih, čemur so v skupnosti ostro nasprotovali.
Povprečna pokojnina nižja od oskrbnine
Poleg tega je bila po podatkih skupnosti, ki so jih analizirali pred kratkim, v letu 2010 prvič povprečna pokojnina nižja od cene povprečne oskrbe v domu, kar pomeni, da se dejansko kupna moč starejših v primerjavi s ceno institucionalnega varstva hitrejše slabša, kljub temu da cena institucionalnega varstva realno že leta pada, je dejal Koprivnikar.

Cena polne oskrbe v domu za razmeroma samostojnega stanovalca se začne pri manj kot 500 evrih mesečno in gre v najzahtevnejših oblikah oskrbe pri zasebnih izvajalcih do 1.400 evrov mesečno.

Še dodaten razlog, da vedno več mest v domovih ostaja prostih, pa je po njegovih besedah v tem, da se je v zadnjih letih izjemno povečala mreža domov predvsem na način podeljevanja koncesij zasebnim izvajalcem. Po zadnjih podatkih skupnosti, ki jih sproti dopolnjujejo posamezni domovi, je trenutno v slovenski mreži javnih domov (torej zasebnikov s koncesijo ali državnih domov, ki delujejo v javni mreži) prostih 197 mest od skupno 18.522 razpoložljivih postelj.

Hkrati pa je trenutno za vstop v domove 3.306 aktualnih prošenj, povpraševanje je trenutno glede na zmogljivosti največje na Gorenjskem. Glede aktualnih prošenj se domovi po Koprivnikarjevih besedah spoprijemajo z dolgoletno prakso, ko imajo potencialni stanovalci navado, da prošnjo za vstop v dom oddajo tudi leta prej, ko resno nameravajo vstopiti. Tako se v primeru posameznega prostega mesta zgodi, da socialna delavka možnost vstopa za eno prosto mesto preveri tudi pri 50 prosilcih.

Po Koprivnikarjevih besedah je tako pomembnejši podatek o prostih mestih, medtem ko število oddanih prošenj ni relevanten podatek o tem, kakšna je potreba po dodatnih zmogljivostih. Te v Sloveniji po njegovih besedah že zdaj zadoščajo.

"Dodatna mesta, novi domovi niso potrebni. Potrebne so drugačne oblike storitev, predvsem storitve v domačem okolju, ki jih lahko izvajajo tudi domovi. Na tem področju smo v primerjavi z drugimi državami izredno podhranjeni," pravi Koprivnikar. Po njegovih informacijah se trenutno gradita vsaj dva domova, ki že imata pridobljeno državno koncesijo.

Dva domova v Sloveniji brez koncesije
Brez koncesije pa v Sloveniji po njegovih podatkih delujeta prav tako dva domova, ki pa imata oba ustrezno dovoljenje za izvajanje domskega varstva pod tržnimi pogoji. Eden od teh je v Preboldu, kjer se ravno v tem času srečujejo s finančno stisko, ki jo občutijo predvsem zaposleni, saj plač ne prejemajo redno.

Po Koprivnikarjevih besedah so takšni domovi, ki nimajo koncesije in posledično tudi ne dostopa do sredstev zdravstvene blagajne za zdravstveno nego, v težkem položaju. Poleg tega so "občutno dražji", ob tem da se pojavljajo prosta mesta v javni mreži, pa so po Koprivnikarjevih besedah tudi nekonkurenčni na trgu.