Vodja programa Pomoč pri motnjah hranjenja Društva Ženska svetovalnica Ana Ziherl. Foto: MMC RTV SLO
Vodja programa Pomoč pri motnjah hranjenja Društva Ženska svetovalnica Ana Ziherl. Foto: MMC RTV SLO
Obsedenost z zdravim načinom življenja lahko hitro pripelje do prehranske motnje - ortoreksije ali celo anoreksije. Foto: freedigitalphotos.net
V Sloveniji je najbolj razširjeno kompulzivno prenajedanje. Gre za čezmerno uživanje hrane. Foto: freedigitalphotos.net
Zaradi anoreksije lahko dekleta izgubijo menstruacijo. Značilni sta tudi pretirana pozornost in dejavnosti, ki so usmerjene na hrano, težo in telesni videz. Foto: freedigitalphotos.net
Vse več moških je obsedenih z mišicami, zaradi česar trpijo preostale sfere življenja. Zato pogosto pomoč zanje najprej poiščejo njihova dekleta! Foto: freedigitalphotos.net

Ortoreksija je najnovejša motnja hranjenja, ki se kaže v obsedenosti z zdravim načinom prehranjevanja, pojasnjuje za MMC Ana Ziherl, vodja programa motenj hranjenja pri Društvu Ženska svetovalnica. Dodaja, da se včasih posamezne motnje hranjenja prepletajo, ocene o odstotkih pa izhajajo iz izkušenj, ki so jih pridobili v svetovalnici.

Za bulimijo so značilna obdobja prenajedanja, "volčje lakote", kateri sledi ena izmed metod za "zmanjševanje posledic preveč zaužite hrane", in sicer bruhanje, zloraba odvajal in diuretikov, stradanje in čezmerna telesna dejavnost.

Izguba zdravja zaradi zdravega prehranjevanja
"Oseba zaradi zdravega prehranjevanja izgublja veliko energije, časa in denarja, preneha tudi normalno socialno funkcionirati. Žrtve so bolj ženske kot moški, ker gre dostikrat za prehod iz anoreksije v to obliko prehranjevalne motnje," pojasni mehanizem delovanja Ana Ziherl. Za anoreksijo je značilno omejevanje vnosa hrane, lahko tudi z zavestno izzvanim bruhanjem ali jemanjem odvajal, načrtovana izguba teže znaša tudi do 50 odstotkov ustrezne teže. Anoreksiki imajo popačeno sliko o svojem telesu oziroma se vidijo debele kljub podhranjenosti.
Pri prenajedanju gre za občutek izgube nadzora, oseba je preobremenjena s hrano in telesno težo.

Anoreksija se lahko "podeduje"
Zaznati je tudi "prenos" prehranjevalnih motenj z mater na hčerke. "To je kompleksen problem. Če mamice poiščejo pomoč zase, si prizadevajo za okrevanje, potem je večja možnost, da bodo bolje skrbele za zdrav razvoj otroka in njegov zdrav odnos do hrane. Če pa si tajijo oziroma ne vidijo svojega problema, je zadevam težje priti do dna ali jih preprečiti," pojasnjuje Ana Ziherl.

Od dva do trije odstotki žensk v Sloveniji trpi za motnjami hranjenja, od pet do osem odstotkov pa jih trpi za prenajedanjem. Številke so še višje v populaciji deklet med 12. in 25. letom.

Motnje hranjenja že pri 11-letnih otrocih
Dodaja, da se v Ženski svetovalnici oglašajo starši vse mlajših otrok. V enem primeru je bil otrok star komaj 11 let, toda pomagajo lahko le starejšim od 16 let, ker za delo z otroki in mladostniki niso usposobljeni oziroma so kadrovsko podhranjeni. V tovrstnih primerih je namreč treba več časa nameniti tudi delu z vso družino.

Laži, izginjanje hrane, veliko papirčkov sladkarij ...
"Sumljivo vedenje in spremenjen odnos do hrane, včasih laži, izginjanje večjih količin hrane ali izmikanje obrokom, sledi bruhanja ali odvajal ali pa veliko papirčkov od sladkarij," so opozorilni znaki, da gre morda za motnje hranjenja. "Včasih ne gre za motnje hranjenja in se je treba le usesti in pogovoriti, ali se to ponavlja. Toda če so kilogrami drastično padli oziroma če otrok ne dela nič drugega, kot se zapira vase, kuha za druge in nekaj skriva s hrano," pa ni odveč poiskati pomoč pri strokovnjakih.

Bigoreksija ali obsedenost z mišicami
Po pomoč se ne obračajo samo starši, ampak tudi dekleta. Več jih je Društvu Ženska svetovalnica zaupalo, da so njihovi fantje "veliko pred zrcali". Tudi tukaj gre za novejšo prehranjevalno motnjo, imenovano bigoreksija ali obsedenost z mišičastim telesom. Tu gre za to, da oseba opušča druga zanimanja, postaja manj družabna, žrtvuje zdravje, čas in denar v fitnescentrih in se pretirano posveča tudi drugim fizičnim dejavnostim, predvsem z namenom pridobivanja mišic – teh pa ni nikoli dovolj. "Vedno gre za preplet dejavnikov: osebnostne lastnosti – introvertiranost, nagnjenost k popolnosti, genetika, zelo pomembna pa sta še kultura ter kult vitkosti in lepote," pa Ana Ziherl orisuje posameznike, ki so najbolj "dovzetni" za prehranjevalne motnje.

Pritisk medijev, vpliv okolja in družine
Opozarja tudi na pritiske, ki so prisotni v določenih panogah, kot sta denimo manekenstvo ali določeni športi. Ogromen delež odgovornosti vsekakor odpade na družino in druge pomembne ljudi iz okolja posameznika. Veliko vlogo igrajo tudi morebitna odvisnost katerega izmed staršev, zanemarjanje, nasilje in spolne zlorabe. Travmatične izkušnje, pri katerih posameznik ni imel možnosti, da bi jih konstruktivneje predelal ali pa je imel prepoved izražanja določenih čustev - kar je lahko zelo prikrito, nikoli izrečeno -, povečajo možnost, da se pri posamezniku pojavijo prehranske motnje, sklene Ana Ziherl v pogovoru za MMC.