Raziskovalci regenerativne medicine se zadnjih 20 let ukvarjajo predvsem z matičnimi celicami, ki obetajo nove možnosti zdravljenja. Kljub navdušenju nad odkritji na tem področju pa je razvoj izjemno počasen, saj se postavljajo vprašanja etičnosti in varnosti. Japonski in ameriški znanstveniki pa so zdaj, kot se zdi, odkrili revolucionarno metodo, ki naj bi rešila ta sporna vprašanja in odprla nove možnosti za varno zdravljenje vseh bolezni.

Zarodne matične celice imajo izjemno sposobnost regeneracije. Ker pa jih pridobijo iz zgodnjih človeških zarodkov, se zdi zdravljenje z njimi marsikomu etično sporno. Zato so bolj uporabne celice odraslega človeka, ki pa se ne regenerirajo tako dobro.

Pred osmimi leti je znanstvenikom uspel preboj, za katerega so prejeli Nobelovo nagrado: v odrasle celice so vnesli gene, zaradi česar so postale zelo podobne zarodnim celicam. Vendar je pri tem nastala druga težava – zaradi vnesenih genov so se te celice zelo pogosto spremenile v rakave.

Zdaj pa so japonski raziskovalci odkrili, kako odrasle celice spremeniti v zarodne brez poseganja v genski zapis. Zamisel so dobili v rastlinah: celice nekaterih rastlin, ki imajo zelo slabe razmere za rast, se spremenijo v nekakšne zarodne celice, iz katerih lahko nastane nova rastlina –rastlina po svoje sama sebe klonira. To so preizkusili na miših: njihove celice so dali za 30 min. v kislo okolje in v treh dneh so se tako spremenile, da so bile spet kot zarodne.

Poskus so resda izvedli s celicami mladih miši, vendar že preizkušajo tudi odrasle celice in znanstveniki pravijo, da rezultati veliko obetajo. Če se bodo enako spremenile tudi celice odraslih miši, potem obstaja možnost, da bi metoda delovala tudi na človeku.

Več o tem si oglejte v današnji oddaji Dobra ura z Boštjanom ob 16.45 na TVS1, kjer bomo gostili dr. Darjo Marolt, strokovnjakinjo za matične celice, ki je vodila raziskovalno skupino na Fundaciji za matične celice v New Yorku.

Sicer pa bomo v oddaji govorili še:

- Pri 37 let stari nosečnici obstaja pol odstotka tveganja, da rodi otroka z Downovim sindromom. Kako zanesljivi pa so genetski testi?

- V Sloveniji imamo skoraj vse vrste geoloških nesreč. Največ materialne škode so do zdaj povzročile poplave, zaradi stika dveh kontinentalnih plošč pa je tudi potresna dejavnost precej velika.

- Kako nevarna so sevanja aparatov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju?

- V rubriki Ugriznimo znanost je Anja poskusila svojo srečo med igranjem rulete, lota in športnih stav - ob pomoči matematika.

- Vida je zanimalo, zakaj je sneg bele barve. V rubriki Otroke zanima.

Se vidimo ob 16:45 na Prvem!