Klopni meningoencefalitis (KME) je resno obolenje osrednjega živčnega sistema, ki se najpogosteje prenaša z vbodom okuženega klopa, so sporočili z UKC-ja Ljubljana. Okužba se lahko prenaša tudi s pitjem okuženega nepasteriziranega mleka, predvsem kozjega, ali mlečnih izdelkov. Okužbe so pri nas najpogostejše v obdobju od pomladi do jeseni, Slovenija pa glede na obolevnost za KME-jem sodi v sam vrh evropskih držav.

Prva faza bolezni se približno en teden po vbodu klopa začne z vročino, ki jo navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki jo spremljajo visoka temperatura, močan glavobol, lahko tudi tresenje, motnje zavesti in zbranosti, včasih lahko pride do ohromitve. Približno odstotek ljudi umre.
Okužijo se lahko vsi
Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo močni glavoboli, vrtoglavice, pareze, ohromelost, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema, dolgotrajno je tudi okrevanje, ki zahteva hospitalizacijo. Posledice bolezni pa so lahko tudi nesposobnost za opravljanje določenega dela in s tem povezana socialna stiska pacienta.

Okužba z virusom KME-ja je nevarna za vse starostne skupine, zdravila, ki bi delovalo proti virusu pa ni. Bolezen ima težji potek pri starejših, vendar lahko pusti nevrološke posledice tudi pri otrocih. Slovenija sicer sodi med endemična področja in se glede na pogostost KME-ja uvršča v sam vrh evropskih držav, okuženi klopi pa so po vsej Sloveniji.
Cepljenje je po besedah UKCL-ja edina učinkovita zaščita. Priporočajo, da se cepljenje opravi še pred začetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa osebe prejmejo čez šest do 12 mesecev. Poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na vsakih pet let, da se ohrani ustrezna raven zaščite.