Izvršni sekretarki ZZZS-ja Lučki Böhm ni jasno, zakaj določila kolektivne pogodbe o izrabi dopusta v javnem sektorju po novem ne bi več veljala za koncesionarje. Foto: BoBo
Izvršni sekretarki ZZZS-ja Lučki Böhm ni jasno, zakaj določila kolektivne pogodbe o izrabi dopusta v javnem sektorju po novem ne bi več veljala za koncesionarje. Foto: BoBo

Zdaj je ZZZS zgolj razdeljevalec denarja. Treba pa mu je omogočiti, da se avtonomno pogaja za interese svojih zavarovancev, zdaj se brez predhodnega mnenja ministrstva za zdravje ali finance ne more niti popraskati po nosu, če ga srbi.

Izvršna sekretarka ZZZS-ja Lučka Böhm.

Pričakujejo, da bo zakon omogočil racionalizacijo zdravstva, a ne na račun črtanja pravic iz osnovnega zdravstva. Sindikati se zavzemajo za večji nadzor nad delom koncesionarjev, združevanje javnih zdravstvenih zavodov, nasprotujejo pa sklepanju podjemnih pogodb z zaposlenimi v istem zavodu ter razbitju monopola največje zdravstvene zavarovalnice, ko gre za osnovno zdravstveno zavarovanje.
Preveč denarja bi šlo v oglaševanje
Bojijo se, da bi zadnje bila zelo slaba rešitev, ki bi pripeljala do izravnalnih shem, kot se je zgodilo v primeru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da bi mlajši in zavarovanci z manjšimi zdravstvenimi težavami šli v eno zavarovalnico, starejši pa v drugo, razlika bi se izravnavala glede na starost zavarovancev, poleg tega pa bi veliko denarja porabili za oglaševanje, da bi pritegnili zavarovance, je razloge proti konkurenci pri osnovnih zdravstvenih storitvah naštevala izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm.

ZZZS se ne more popraskati po nosu, če ga srbi
Hkrati pa je ocenila, da bi bilo treba dopolnilno in osnovno zdravstveno zavarovanje združiti. "Zdaj je ZZZS zgolj razdeljevalec denarja. Treba pa mu je omogočiti, da se avtonomno pogaja za interese svojih zavarovancev, zdaj se brez predhodnega mnenja ministrstva za zdravje ali finance ne more niti popraskati po nosu, če ga srbi," je razmere ponazorila Lučka Böhm.
Zakaj podjemne pogodbe namesto nadur?
Sindikati nasprotujejo tudi sklepanju podjemnih pogodb, ki jih zavodi sklepajo z lastnimi zaposlenimi ali zaposlenimi zdravniki drugih zavodov. Namesto tega bi pogodbe o sodelovanju morali sklepati zavodi med seboj in voditi evidenco o opravljenih urah posameznih zdravnikov ter preprečiti izgorevanje in utrujenost. "Nekateri delajo preveč dolgo, ponekod je to že varnostno vprašanje," je ocenila. So tudi proti volonterskemu pripravništvu, ki je zdaj izjema, bo pa kmalu pravilo.
Proti dedovanju fevda
Ocenjujejo, da je dolžina trajanja koncesije v trajanju 25 let predolga, in bi jo bilo treba skrajšati na čas trajanja licence. Podaljšanje koncesije pa bi moralo biti pogojeno z mnenjem uporabnikov storitve. Predlagajo tudi prekinitev koncesije v primeru upokojitve zdravnika, ki je zdaj podobna "dedovanju fevda".

Koncesionarji ne poročajo o porabljenih javnih sredstvih
Opozarjajo tudi, da koncesionarjem ni treba poročati o porabljenih javnih sredstvih, kar bi bilo treba spremeniti. Prav tako je treba povečati javni nadzor oziroma uvesti enake standarde nadzora za javne zavode in koncesionarje. Bolj bi ločili tudi izvajanje osnovnih in dopolnitvenih dejavnosti ter cene. Trdneje bi zapisali prednost ustanavljanja javnih zavodov, ker se dogaja, da se koncesionarji pojavljajo tudi tam, kjer javni zavodi že delujejo v zadostnem obsegu.

Spodbujati združevanje zavodov
Spodbujali bi – in ne samo omogočili, kot je zapisano v predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti – združevanje manjših lokalnih skupnosti pri ustanavljanju javnih zavodov in dodeljevanju koncesij. Zdravstvena dejavnost je namreč zdaj preveč razdrobljena, saj se mora ZZZS pogajati z več kot 1.400 izvajalci zdravstvenih storitev.

Zdaj je ZZZS zgolj razdeljevalec denarja. Treba pa mu je omogočiti, da se avtonomno pogaja za interese svojih zavarovancev, zdaj se brez predhodnega mnenja ministrstva za zdravje ali finance ne more niti popraskati po nosu, če ga srbi.

Izvršna sekretarka ZZZS-ja Lučka Böhm.