Greenpeaceovi aktivisti so pred galerijo Vittorio Emanuele v Milanu, kjer se bo začel teden mode, razgrnili transparent z napisom:
Greenpeaceovi aktivisti so pred galerijo Vittorio Emanuele v Milanu, kjer se bo začel teden mode, razgrnili transparent z napisom: "Versace, razstrupi takoj!" V najnovejši akciji analize otroških oblačil je okoljevarstvena organizacija nevarne kemikalije našla tudi v prestižnih znamkah Dior, Dolce & Gabbana, Giorgio Armani, Hermès, Louis Vuitton, Marc Jacobs, Trussardi in že omenjeni Versace. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Barve
"Najbolj me preseneti jeza mamic, da se iz otroškega bodija ilustracije prehitro sperejo. Divje barve so običajno strupene; tudi naravne barve so lahko divje, a se še hitreje sperejo kot sicer. Tekstil zelo redko barvamo, če ga že, uporabljamo rastlinske barve, tudi potiski so narejeni iz barv na vodni osnovi," pravi BIanca Žvors Morris, lastnica podjetja BeeZee Design. Foto: MMC RTV SLO/EPA

Veliko omenjenih kemikalij se tako v EU "pritihotapi" v uvoženih izdelkih, ki pa jih zakonodaja EU ne ureja posebej. Za uvedbo novih omejitev mora biti izkazano dovolj veliko tveganje za zdravje ali okolje. Tako je Švedska pred kratkim vložila predlog za omejitev NPE-jev v tekstilu, danski predlog po splošni omejitvi ftalatov pa ni bil sprejet.

Alojz Grabner, Urad RS za kemikalije
Organski bombaž
Oznaka organski bombaž (ang. organic cotton) ne pove ničesar o nevarnih kemikalijah, s katerimi je lahko obarvan tudi biološko pridelan bombaž. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Bombaž
Dokumentarni film Schick aber Schädlich, ki je pred tremi leti šokiral nemško javnost, med drugim prikazuje, kako v Indiji polja z organskim bombažem gojijo v neposredni bližini polj, ki jih škropijo s pesticidi. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

V naravi je veliko škodljivih snovi. Recimo, alergene spojine v kozmetiki. To so različne kemijske spojine, ki so sicer naravna sestavina eteričnih olj, a so alergene. Povezati nekaj, kar je naravno, z neškodljivim - tega žal ne moremo.

Viviana Golja, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja
Tovarna oblačil
Nevarnim kemikalijam v tekstilu so izpostavljeni tudi delavci v tovarnah. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Tovarna z oblačili
Nevarnim kemikalijam so izpostavljani tudi delavci v tovarnah, ki pogosto obolevajo za boleznimi kože. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Besede lastnice blagovne znamke ekoloških oblačil BeeZee EcoKid Biance Žvorc Morris so v času, ko ni vprašanje, kako kakovostno hrano jemo ali kako kakovostna oblačila nosimo, temveč je vprašanje, kakšno hrano in oblačila si sploh lahko privoščimo, pri marsikom nerazumljene.

Dejstvo je, da se ob vseprisotnosti kemikalij v našem življenju počasi in po malem zastrupljamo tudi z oblačili. Na to že tretje leto opozarja Greenpeace s kampanjo Detox (razstrupljanje). Mednarodna okoljevarstvena organizacija je želela z analizo tekstilnih izdelkov (sprva le športnih blagovnih znamk Nike, Adidas in Puma) opozoriti na negativne vplive strupenih kemikalij, ki jih uporabljajo v proizvodnji v državah vzhodne Azije, na okolje. A se je izkazalo, da so škodljive kemikalije še kako prisotne tudi v končnem izdelku, in to ne glede na cenovni razred blagovnih znamk (od H & M do Diorja in Versaceja) in ne glede na končnega potrošnika.


Kampanja Detox je tekstilna podjetja pozvala, da iz svoje celotne proizvodnje odstranijo škodljive stupene kemikalije (to velja tudi za podizvajalce, ki zanje delajo). Cilj je seveda, da se kemikalije odstranijo že prej, zato Greenpeace tudi sproti nadzoruje napredek podjetij, pravi Tina Peternel iz Greenpeace Slovenija. Na tej povezavi si lahko ogledate, katera podjetja so se že zavezala in katera ne.


Nevarne male pošasti

Ravno zato se je Greenpeace s kampanjo Little Monsters (Male pošasti) odločil analizirati tudi otroška oblačila, "saj izdelki za najmlajše vsebujejo nevarne kemikalije, otroci pa so najbolj ranljiva in dovzetna skupina uporabnikov," pojasni Tina Peternel iz Greenpeacea Slovenija. Analiza 82 otroških tekstilnih izdelkov priznanih blagovnih znamk iz 25 držav (med njimi sta tudi Avstrija in Italija) je pokazala, "da so bile nekatere kemikalije strupene, spet druge so imele takšno moč, da so ribe moškega spola spremenile v ribe ženskega spola" (Greenpeace, gradivo Zgodbica o pošastih v vaši omari).

Zapisano je vse prej kot pravljica za lahko noč. Mešanice kemikalij v otroških oblačilih lahko (tudi pri manjših odmerkih) vplivajo na reproduktivni sistem in hormonsko ravnovesje otrok, saj ti še nimajo dovolj dobro razvitega sistema za presnovo kemikalij, opozarja Nacionalni inštitut za varovanje zdravje (NIJZ).

Vsaka kemikalija še ne pomeni tveganja
Nekatere v analizi ugotovljene kemikalije sodijo med t. i. kemijske povzročitelje hormonskih motenj. Te imajo lahko prek sprememb v delovanju hormonov nezaželene učinke na zdravje, vplivajo na neplodnost in celo na razvoj zarodka, saj motijo delovanje spolnih organov in žleze ščitnice, je v poročilu Kemijski povzročitelji hormonskih motenj v otroških oblačilih zapisal NIJZ. Pri tem dodaja, da je za določen škodljiv učinek kemikalij potreben dovolj velik odmerek oziroma da pod določenim pragom ni do škodljivega učinka.

Med hormonske motilce delovanja endokrinega sistema sodijo tudi ftalati ali plastifikatorji (PVC) oziroma mehčalci plastike, ki jih je Greenpeace potrdil pri 33 analiziranih vzorcih od 35. Posebej visoke vrednosti so ugotovili pri oblačilih znamke Primark. Ftalati se v tekstilni industriji uporabljajo predvsem za potiske na majicah, pri previsoki vrednosti pa lahko škodljivo vplivajo na plodnost in tudi na nerojenega otroka.

Sredstva za impregnacijo lahko vplivajo na razvoj raka
Ugotovljene "male pošasti" v otroških oblačilih so tudi perfluorirane kemikalije (PFC). Zanimivo, Greenpeace je v analizi Adidasovih kopalk odkril celo višjo raven PFC-ja, kot jo dovoljuje njihov lastni seznam. "PFC se zaradi lastnosti, kot so vodoodpornost, odpornost na maščobo in zmrzal, lahko je tudi ognjevaren, uporablja za izdelavo vesoljske tehnologije in gospodinjske pripomočke (teflon) ter tudi za impregnacijo blaga in usnja," je pojasnil direktor Urada RS za kemikalije Alojz Grabner. V previsokih vrednostih ima PFC lahko negativne učinke na plodnost in imunski sistem, saj lahko vpliva na tvorbo rakastih celic, opozarja Greenpeace.

Nova oblačila pred nošenjem VEDNO operimo
Zdravstvena analitičarka, raziskovalka na centru za zdravstveno ekologijo NIJZ mag. Viviana Golja poudarja nujnost razumevanja, da so kemikalije vseprisotne, so tako v naravi kot v proizvodnji. Njihova škodljivost je eno, tveganje in način, kako prihajamo v stik z neko kemikalijo, pa je drugo, pravi. "Vonj je zagotovo tisti, ki nas lahko opozori na škodljive kemikalije, je pa to težko posplošiti. Obstajajo kemikalije, ki so brez vonja, a so škodljive. Ko pridete domov, je dobro oprati tekstil, kar bi storili v vsakem primeru. Seveda se te kemikalije sproščajo v okolje, kar tudi ni dobro, a vsaj na telesu jih nimate, potem pa boste ugotovili, da tudi vonja ni."

Organski bombaž je obdelan s sintetičnimi kemikalijami
Kupci večinoma ne moremo vedeti, kakšnega mačka (beri: malo pošast) v žaklju kupujemo, saj na samem izdelku ni označena kemična obdelava proizvoda. Tudi tako priljubljena oznaka "organski bombaž" (ang. organic cotton) ne pove veliko o samem izdelku. Tako namiguje avtorica dokumentarnega filma Schick aber Schädlich (Čeden, a škodljiv) Inge Altemeier. Dokumentarni film, ki je pred tremi leti pretresel nemško javnost, med drugim prikazuje, kako v Indiji organski bombaž gojijo v neposredni bližini polj, ki jih škropijo s pesticidi. Obe vrsti bombaža, tako biološkega kot obdelanega s pesticidi, v nadaljevalnem procesu obdelave v tovarni obarvajo z isto sintetično črno barvo*, s katero so obarvane majice, ki se prodajajo za 2 evra. "Na naše vprašanje, kako upravitelj tovarne ne zamenja organskega bombaža z navadnim, se nam ta le zasmeji," pove pripovedovalec v dokumentarcu.

Ko oblačila po petih pranjih propadejo
Diplomirana arhitektka in magistra računalniških umetnosti Bianca Žvorc Morris meni, da je ekološki tekstil iz Azije nezanesljiv. "Mi kupujemo bombaž, ki je pridelan na ekoloških bombažnih poljih v Afriki (vas Meatu) in je nekaj popolnoma drugega od ekološkega bombaža, ki ga prodajajo v H & M ali Zari, zato je tudi do 10-krat dražji. Mi pri proizvodu vedno navedemo, od kod izvira blago, kakšna je sestava izdelka in katera barvila uporabljamo. To je zelo pomembno, poleg tega pa so vsa oblačila 100-odstotno zašita v Pomurju," razloži lastnica podjetja BeeZee Design, ki je prejelo nagrado za najbolj trajnostno podjetje v Evropski uniji.

A kot poudarja Tina Peternel iz Greenpeacea Slovenija, cena izdelkov ni neposredno povezana z varnostjo na zdravje oz. prisotnostjo strupenih kemikalij. "Testirana oblačila, v katerih smo odkrili kemikalije, so izdelki različnih znamk, od tistih dostopnejših (na primer C & A in H & M) do bolj prestižnih, kot je Burberry."

Bianca Žvorc Morris ob tem doda, da "oblačila iz komercialnih trgovin po petih pranjih propadejo ali se strgajo, tako da ponavadi niti do desetega pranja ne pridemo. Seveda imajo tudi ekološka oblačila določene pomanjkljivosti, saj se težje likajo, naravne barve pa se hitreje sperejo. A njihova prednost je, poleg neoporečnosti za zdravje, trajnost. Predlagam, da si mamice vsaj za otroke sposodijo že rabljena oblačila, saj tako prispevajo k ohranitvi okolja, pa tudi manj obremenjujejo družinski proračun."

Slovenija: v petih letih le dva nadzora
V Sloveniji je bil nadzor nad presežnimi vrednostmi kemikalij v tekstilu v zadnjih petih letih opravljen le dvakrat, leta 2009 in 2011, ko so analizirali vzorce 50 tekstilnih izdelkov. Obseg preverjanja je odvisen od finančnih sredstev, frekvenca pa od deleža neskladnosti izdelkov, ki jih lahko pričakujemo na trgu. "V preteklih akcijah je bil delež neskladnih izdelkov zelo nizek, zato pogostejših akcij nismo izvajali, delovanje inšpekcije za kemijo zato usmerjamo na druga področja," še pojasni direktor Urada za kemikalije. Slovenija je vključena v sistem hitrega obveščanja RAPEX in lahko ukrepa tudi v primerih prijav neskladnih izdelkov v državah članicah EU-ja.

Kitajska z ostrejšo regulativo od EU-ja
Med analiziranimi vzorci otroških tekstilnih izdelkov 12 svetovnih modnih znamk je Greenpeace odkril tudi organokositrne spojine (v 6 od 32 vzorcev), ki se uporabljajo za zaščito tekstila pri prevozu, in nonilfenol-etoksilat (NPE) (v 50 od 82 vzorcev), ki je prisoten v detergentih, s katerimi se opere tekstil. Kot so nam sporočili z urada za kemikalije, sta obe kemikaliji v EU-ju prepovedani oziroma je njuna uporaba omejena.

Direktor Urada za kemikalije Alojz Grabner poudarja, da Slovenija določenih zakonskih omejitev glede prepovedi ali omejitve nevarnih kemikalij ne more uvesti, saj jo zavezujejo pravila skupnega evropskega trga: "Veliko omenjenih kemikalij se tako v EU 'pritihotapi' v uvoženih izdelkih, ki pa jih zakonodaja EU ne ureja posebej. Za uvedbo novih omejitev mora biti izkazano dovolj veliko tveganje za zdravje ali okolje. Tako je Švedska pred kratkim vložila predlog za omejitev NPE-jev v tekstilu, danski predlog po splošni omejitvi ftalatov pa ni bil sprejet."

In še ena zanimivost, Kitajska ima že pripravljen osnutek zakonodaje, s katero bodo prepovedali uporabo ftalatov v oblačilih otrok, mlajših od treh let. V EU-ju so ftalati dovoljeni, saj se uporabljajo za izdelavo plastičnih materialov, kot so mehčala, zaradi katerih je plastika upogljiva in elastična (uredba REACH 1907/2006).

*Pesticidi in težke kovine, kot je kadmij, ki ga uporabljajo za barvanje tekstila, sodijo med znanstveno potrjene hormonske motilce.

Veliko omenjenih kemikalij se tako v EU "pritihotapi" v uvoženih izdelkih, ki pa jih zakonodaja EU ne ureja posebej. Za uvedbo novih omejitev mora biti izkazano dovolj veliko tveganje za zdravje ali okolje. Tako je Švedska pred kratkim vložila predlog za omejitev NPE-jev v tekstilu, danski predlog po splošni omejitvi ftalatov pa ni bil sprejet.

Alojz Grabner, Urad RS za kemikalije

V naravi je veliko škodljivih snovi. Recimo, alergene spojine v kozmetiki. To so različne kemijske spojine, ki so sicer naravna sestavina eteričnih olj, a so alergene. Povezati nekaj, kar je naravno, z neškodljivim - tega žal ne moremo.

Viviana Golja, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja