Na Inštitutu za varovanje zdravja RS ob svetovnem dnevu hrane opozarjajo na naraščajočo debelost otrok in mladostnikov v Sloveniji. Gre za vse večje javnozdravstveno vprašanje, saj imajo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) otroci v Sloveniji eno izmed najhitreje naraščajočih smernic povečevanja telesne teže. Foto: BoBo
Na Inštitutu za varovanje zdravja RS ob svetovnem dnevu hrane opozarjajo na naraščajočo debelost otrok in mladostnikov v Sloveniji. Gre za vse večje javnozdravstveno vprašanje, saj imajo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) otroci v Sloveniji eno izmed najhitreje naraščajočih smernic povečevanja telesne teže. Foto: BoBo
pšenica
Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije je agregatna stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji med 68 in 75 odstotki. Foto: EPA
tržnica, ljubljanska tržnica, sadje, zelenjava, utrip, nakupovanje, nakup
Študije WHO-ja kažejo, da gospodinjstva z nižjimi prihodki zmanjšujejo svoje izdatke za najdražje vire energije, kot so ribe, sadje in zelenjava. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Število je visoko, a vseeno za 14 odstotkov nižje kot leta 2010, kažejo podatki državnega statističnega urada, ki so jih objavili ob svetovnem dnevu hrane.

Ta dan je letos posvečen predvsem posledicam slabih prehranjevalnih navad, saj je Organizacija združenih narodov za kmetijstvo in hrano (FAO) izbrala slogan Uspešni prehranski sistemi zagotavljajo zdravje ljudi, s katerim želi opozoriti na visoke stroške in bremena, ki jih nosi družba zaradi slabih prehranjevalnih navad in vseh njihovih posledic.

Naraščajoča debelost otrok in mladostnikov v Sloveniji
Na Inštitutu za varovanje zdravja RS ob tem opozarjajo na naraščajočo debelost otrok in mladostnikov v Sloveniji. Gre za vse večje javnozdravstveno vprašanje, saj imajo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) otroci v Sloveniji eno izmed najhitreje naraščajočih smernic povečevanja telesne teže.

Čezmerna prehranjenost in debelost otrok ter mladostnikov pa vplivata na slabšo kakovost življenja in večjo verjetnost pojava različnih kroničnih nenalezljivih bolezni. Po podatkih Fakultete za šport Univerze v Ljubljani se neustrezna prehranjenost otrok in mladostnikov kaže tudi na njihovi gibalni učinkovitosti, ustrezna telesna dejavnost v tem obdobju pa je nujna za zadostno ustvarjanje mišične mase, opozarjajo.

Stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji med 68 in 75 odstotki
Tudi skrb za trajnostno in zdravo preskrbo s hrano postaja vsako leto pomembnejša - ta je zagotovljena, ko so vsem ljudem fizično in ekonomsko dostopne zadostne količine varne in hranljive hrane, in to take hrane, ki zadovoljuje prehranske potrebe ter predstave o zdravem in dejavnem življenju.

Na kmetijskem ministrstvu izpostavljajo, da Slovenija podpira politike razvojne pomoči, ki so usmerjene k doseganju prehranske varnosti, obenem pa tudi sama krepi svojo proizvodnjo in si prizadeva za ekonomsko učinkovito pokrivanje dela svojih potreb po hrani.

To pomeni, da je še prostor za povečanje samooskrbe - a pod pogojem, da bodo ustvarjeni ustrezni pogoji za razvoj kmetijstva v Sloveniji.

Vseeno pa bo v Sloveniji težko zagotoviti samozadostno preskrbo s hrano samo na podlagi domače pridelave, saj so naravne razmere za kmetijstvo razmeroma neugodne, za kmetijstvo primerna zemljišča pa so omejena, saj gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov ozemlja.

Slovenija ima tudi neugodno posestno in parcelno strukturo, kar pomeni, da na določenih področjih nima pogojev za izboljšanje samooskrbe (žita, sladkor, oljnice). Pri vrstah kmetijske proizvodnje, kjer pa so dani primernejši pogoji za kmetijsko pridelavo, Slovenija dosega višje stopnje samooskrbe (govedo, mleko, perutninsko meso, vino, hmelj).

Manj denarja - manj rib, sadja in zelenjave
Po podatkih iz ankete so stroški za hrano in brezalkoholne pijače v letu 2010 v vsakem gospodinjstvu v Sloveniji pomenili največji delež izmed vseh izdatkov za gospodinjstvo, in sicer 15 odstotkov. Cena hrane pa je pri izboru in kakovosti živil, ki jih prebivalec Slovenije kupi, eden izmed najpomembnejših dejavnikov.

Eden izmed ključnih vidikov pri ugotavljanju stopnje gmotne prikrajšanosti gospodinjstev je sicer zmožnost gospodinjstev, da si privoščijo mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan. Po izsledkih ankete državnega statističnega urada o življenjskih pogojih je bilo v obdobju med letoma 2008 in 2011 v Sloveniji okoli 87 odstotkov gospodinjstev, ki so si lahko glede na svoj neto razpoložljivi dohodek privoščila mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan.

Študije WHO-ja kažejo, da gospodinjstva z nižjimi prihodki zmanjšujejo svoje izdatke za najdražje vire energije, kot so ribe, sadje in zelenjava.