Pri napredovanem srčnem popuščanju je za zdaj edini način zdravljenja presaditev srca. Foto: MMC RTV SLO
Pri napredovanem srčnem popuščanju je za zdaj edini način zdravljenja presaditev srca. Foto: MMC RTV SLO
SImpozij
V Ljubljani že vrsto let ta način zdravljenja izvajajo na Univerzitetnem kliničnem centru pod vodstvom prof. dr. Bojana Vrtovca. Foto: MMC RTV SLO/Mojca Jež

Medicina že več kot 10 let uporablja različne oblike celičnih terapij za zdravljenje srca. Zadnja leta pa je v vzponu zdravljenje različnih oblik srčnega popuščanja z matičnimi celicami. Po svetu in tudi v Sloveniji v zvezi s to metodo poteka več kliničnih študij.
Nedavno je v Portorožu potekal že 6. mednarodni simpozij z naslovom Inovacije in novi načini zdravljenja srčnega popuščanja, ki ga vsako leto organizira Center za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca. Na njem so svoje dosežke in načrte za prihodnost predstavili domači in tuji strokovnjaki.
V večini primerov je sicer vzrok za srčno popuščanje kronična bolezen. Načinov zdravljenja je več, a za zdaj bolezni z nobenim izmed teh ne moremo v celoti pozdraviti. Z zdravili, ki se uporabljajo, zaviramo napredovanje bolezni in lajšamo težave, povezane z boleznijo. Pri napredovalem srčnem popuščanju pa je za zdaj edini način zdravljenja presaditev srca. Pri bolnikih v začetnem stadiju bolezni je prognoza relativno dobra. Pri napredovalem srčnem popuščanju, ki ni več odzivno na zdravljenje z zdravili, pa je lahko v roku enega leta smrtnost tudi do 20-odstotna. Pomembno je torej, da bolezen pravočasno odkrijemo in zdravimo.
V zadnjem času se razvija tudi nov način zdravljenja, ki vključuje uporabo matičnih celic.
Celice, ki jih večinoma uporabljajo za zdravljenje, so CD34-pozitivne, CD133-pozitivne ali mezenhimske matične celice iz bolnikovega lastnega kostnega mozga. Študije kažejo, da je po injiciranju celic v srčno mišico izboljšanje stanja 10-20-odstotno, kar pa ni tako dramatično, kot bi si zdravniki želeli.
V Ljubljani že vrsto let ta način zdravljenja izvajajo na Univerzitetnem kliničnem centru pod vodstvom prof. dr. Bojana Vrtovca. Pred kratkim so objavili poročilo o petletnih rezultatih študije. Ugotovili so, da je celična terapija značilno izboljšala funkcijo ventrikla in povečala fizične sposobnosti pacientov v primerjavi s kontrolno skupino. Ugotovili so tudi, da je bila smrtnost pacientov precej nižja kot v kontrolni skupini. Pomemben dejavnik pri uspešnosti celične terapije je bilo število celic, ki se je zadržalo na mestu poškodbe. Pozitivni učinki so prisotni tudi po 5 letih od injiciranja matičnih celic. Ob tem pa še vedno ni veliko znanega o mehanizmih, ki so odgovorni za izboljšanje zdravja bolnikov. Trenutno prevladujoča teorija je, da injicirane matične celice ne povzročijo tvorbe novih srčnih celic, ampak imajo pomembnejši učinek razni rastni dejavniki, ki jih izločajo. Ti pospešujejo nastanek novih žil, preprečujejo odmiranje celic in vplivajo na spremembe v matriksu (skeletu) srca.
Po svetu se v prihodnjih letih obeta veliko novih kliničnih študij (CHART1, CHART2 ...). Zasebna podjetja spodbujajo razvoj proizvodov iz alogenskih (darovanih) celic, ki bi bili primerni za vse bolnike in bi jih bilo mogoče proizvajati v velikem obsegu.
Ključno sporočilo simpozija je bilo sicer jasno: v kardiologiji postaja celično zdravljenje izredno pomembno.