Evropa (tudi Slovenija) spada v območje z visoko pojavnostjo bolezni, z več kot sto obolelimi na 100.000 prebivalcev. Foto: RTV SLO
Evropa (tudi Slovenija) spada v območje z visoko pojavnostjo bolezni, z več kot sto obolelimi na 100.000 prebivalcev. Foto: RTV SLO

Ta bolezen se praviloma pojavi med 20. in 40. letom, zaradi česar je najpogostejši nevrološki vzrok za invalidnost mladih odraslih. Za preprečevanje tega je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje bolezni.

Multipla skleroza je vnetna bolezen, kjer pride do poškodb mielinske ovojnice nevronov (demielinizacija) in tako do motenj prevajanja živčnih impulzov. Ženske sicer navadno obolevajo dvakrat pogosteje in približno pet let prej kot moški. Življenjska doba obolelih je skrajšana v povprečju za 10 let.

Vzrok neznan
Vzrok bolezni ni znan, a strokovnjaki ocenjujejo, da je najverjetneje sprožilni dejavnik kombinacija vplivov okolja, genetske predispozicije in virusnih dejavnikov. Značilni simptomi multiple skleroze so motnje vida, oslabelost udov, motnje občutka, motnje mokrenja, motnje ravnotežja ali koordinacije in prekomerna utrudljivost.

Pri približno 80 odstotkih obolelih je oblika bolezni recidivno-remitentna, za katero so značilna obdobja poslabšanj bolezenskega stanja. Zagon je pojav novih znakov oziroma poslabšanja bolezni, ki traja najmanj 24 ur, se praviloma razvije v nekaj dneh in lahko traja več dni ali tednov. Zagonom pa sledijo obdobja izboljšanja oziroma remisije, ki lahko trajajo od enega meseca do tudi več let.

Pri večini obolelih preide recidivno-remitentna oblika bolezni v sekundarno napredujočo obliko, za katero je značilno konstantno napredovanje nevrološke prizadetosti. Čeprav je bolezen še neozdravljiva, zdravila bolnikom olajšajo težave, krajšajo zagone in upočasnjujejo potek bolezni.

Svetovni dan multiple skleroze je vsako zadnjo sredo v maju. Danes bo v Celju potekala prireditev ob 40. obletnici delovanja Združenja multiple skleroze Slovenije.