Mednarodna zveza za boj proti raku (UICC) že šesto leto organizira svetovni dan boja proti raku, ki letos poteka pod geslom Preženimo mite o raku. Opozarjajo, da je zmotno prepričanje, da se o raku ni treba pogovarjati, da simptomi te bolezni niso očitni, da posameznik ne more vplivati na raka in da nima pravice do zdravljenja.

Obolenje za rakom se povečuje po alarmantni stopnji, vse bolj jasna pa je potreba po takojšnji uvedbi učinkovitih strategij za preprečevanje bolezni, v sporočilu za javnost navaja Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki je specializirana agencija WHO-ja. V pripravi poročila je sodelovalo 250 strokovnjakov iz več kot 40 držav.

Kljub napredku v medicini poročilo po besedah direktorja IARC Christopherja Wilda kaže, da samo zdravljenje za učinkovit spopad z rakom ni dovolj. Nujna je preventiva, okrepiti pa je treba tudi prizadevanja za zgodnje odkrivanje bolezni.

Mednarodna zveza boja proti raku je objavila podatek, da je bilo leta 2012 na novo obolelih za rakom 14 milijonov ljudi. A število naj bi se do leta 2025 povišalo na 19 milijonov obolelih, do leta 2030 do 22 milijonov, do leta 2035 pa že na 24 milijonov.

Pri ženskah najbolj razširjen rak dojk
V Poročilu WHO-ja o svetovni obolelosti za rakom 2014 so zapisali, da na obolenje za rakom vpliva: kajenje, infekcije, uživanje alkohola, debelost in telesna nedejavnost, sevanje (tako tisto, ki ga povzroča sonce, kot tisti v medicini), onesnaženost zraka in drugi dejavniki, povezani z onesnaževanjem okolja.

Kot večjo možnost obolenja za rakom pri ženskah WHO navaja tudi zapoznelo starševstvo, rojstvo manjšega števila otrok in nedojenje. Sicer pa je med ženskami najpogostejši rak na dojkah, v Afriki pa je vedno bolj razširjen rak na materničnem vratu - najpomembnejši dejavnik za nastanek raka materničnega vratu je dolgotrajna okužba z visokorizičnimi ali onkogenimi virusi HPV, kar pa je mogoče preprečiti s cepljenjem.

Preventiva je ključna
Glede na raziskavo WHO-ja, ki so jo opravili v Veliki Britaniji, kar 49 odstotkov anketirancev pretiranega uživanja sladkorja ni povezalo z obolenjem za rakom. Tretjina jih je menila, da je rak dedna bolezen, čeprav naj bi bilo dejansko le 10 odstotkov obolenj povezanih z genetskimi okvarami.

Ravno zato doktor Bernard Steward z univerze Novi Južni Wales v Avstraliji poudarja, da je preventiva ključna. Ljudje se nemalokrat obnašajo viktimološko, ko se, recimo, pretirano izpostavljajo sončnim žarkom "dokler niso enako zapečeni na obeh straneh". "Glede alkohola, njegovih učinkov se zavedamo, ko govorimo o prometnih nesrečah ali napadih, a o povezavi med alkoholom in obolenjem za rakom pa ne govorimo, ker to na prvi pogled ni tako očitno," je še pojasnil.

"Polovico rakastih obolenj bi lahko preprečili"
Zato priporoča, da ljudje jedo več sadja in zelenjave ter polnozrnatih žit, zmanjšajo pa naj uživanje alkohola in rdečega mesa kot tudi predelanih mesnih izdelkov.

Vodja raziskovanja rakavih obolenj na oddelku za nadzor tobačnih izdelkov Velike Britanije Jean King opozarja, da bi lahko z opustitvijo kajenja preprečili kar polovico vseh rakastih obolenj. "Najbolj šokantno pri tem poročilu je, da bi rakastih obolenj, ki bodo v dvajsetih letih narasli s 14 milijonov letno na 22 milijonov letno, lahko kar polovico preprečili." Pri tem opozarja, da imata veliko vlogo pri odnosu do kajenja tudi sama družba in okolje, ki lahko posameznika spodbujata k bolj zdravemu načinu življenja. "Jasno je, da, če se ne bomo zdaj odzvali in zmanjšali števila obolelih za rakom, nas bo to čez dvajset let pripeljalo v svetovno krizo."
Zdrav življenjski slog
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki je del Mednarodne zveze za boj proti raku, poudarjajo, da naj se ljudje, če kakršne koli neobičajne težave trajajo dlje kot dva tedna, posvetujejo s svojim zdravnikom.

O zmotnem mišljenju, da posameznik glede raka ne more nič narediti, pa poudarjajo, da je za preprečevanje raka pomemben zdrav življenjski slog. Po raziskavah naj bi se lahko tretjini smrti zaradi rakavih obolenj izognili z izobraževanjem, odpravljanjem mitov ter z obravnavo znanih dejavnikov tveganja.

Glede zdravljenja pa pojasnjujejo, da morajo imeti vsi ljudje pravico do dokazano učinkovitega zdravljenja raka. Med evropskimi državami obstajajo razlike v dostopnosti do učinkovitega zdravljenja, kar se kaže tudi v različnem preživetju bolnikov z rakom, navajajo na onkološkem inštitutu.