Sodelujočih pri projektu je več. Poleg treh ministrstev - za kmetijstvo, izobraževanje in zdravje - v njem sodelujejo tudi Čebelarska zveza Slovenije, ki je bila pobudnica projekta, pa Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja RS, Zavod RS za šolstvo, Gospodarsko interesno združenje mlekarstva Slovenije in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Dejavno pa sta se vključili tudi Zadružna zveza Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je pojasnil, da želijo prek tega projekta predvsem izobraževati otroke o pomenu zajtrka za zdrav življenjski slog, pa tudi o prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora.

Prehranjevalne navade otrok še vedno nezdrave
Pri tem je Cirila Hlastan Ribič z Inštituta za varovanje zdravja RS poudarila, da je zajtrk najpomembnejši dnevni obrok in da lahko ta projekt pozitivno dolgoročno vpliva na izboljšanje prehranjevalnih navad otrok in mladostnikov. Prepričana je, da so prehranjevalne navade otrok še vedno nezdrave, saj zaužijejo premalo sadja in zelenjave ter preveč sladkanih pijač in sladkarij. Le 44 odstotkov mladostnikov redno zajtrkuje, se je pa ta odstotek v zadnjih letih povečal.

Zdravje je dolgoročno mogoče ohraniti s primerno telesno dejavnostjo in pravilno prehrano, zato je treba začeti pri najmlajših, ki potem lahko svoje navade ohranijo v poznejših letih, je dejal tudi minister za zdravje Tomaž Gantar.

Ne le boljše in bolj sveže, tudi gospodarstvo spodbuja
Kmetijski minister Dejan Židan pa je opozoril, da je lokalna hrana bolj sveža in koristnejša, manjše pa je tudi obremenjevanje okolja zaradi prevoza. "Zavedamo pa se tudi, da s kupovanjem domače hrane dajemo delo ne samo slovenskemu kmetu, ampak tudi obrtniku in zaposlenim v prehranski verigi, in tudi na ta način polnimo državni proračun, ki nam zagotavlja javne storitve," je še dejal Židan.

Cilj dneva slovenske hrane je namreč tudi podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in tudi spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.