Evropska unija za svoje delovanje potrebuje sredstva, ki jih prispevajo države članice. Proračun se sprejema enkrat na leto, finančna perspektiva pa za obdobje sedmih let.
Finančna perspektiva za določeno obdobje po dogovoru voditeljev držav določi, koliko bruto narodnega prihodka bo namenjenega za proračun Evropske unije in katera področja bodo prednostna, z drugimi besedami, za katera področja (kultura, kmetijstvo, kohezija, znanost ...) bo šlo več sredstev kot za druga.
Ko je enkrat finančna perspektiva določena, komisiji pri predlogu proračuna ne ostane več veliko manevrskega prostora za drastične posege v letni proračun. O finančni perspektivi se dogovorijo voditelji držav na vrhunskem zasedanju EU-ja, ki po navadi poteka dvakrat na leto.
Čez 100 milijard evrov letnega proračuna
Evropska unija v aktualni finančni perspektivi 2000–2006 porabi okrog enega odstotka BNP-ja, kar trenutno v letnem proračunu nanese 101,6 milijarde evrov. Do leta 2006 bo proračun narasel na 103,8 milijarde evrov. Na predlog komisije ga vsako leto potrdi Svet EU-ja in na koncu še Evropski parlament.
Kako razdeliti proračunsko pogačo?
Razdeljevanje proračuna je v tako veliki in raznoliki skupnosti naporno, saj se različne države zavzemajo, da se za nekatera področja nameni več sredstev kot za druga. Težko je, denimo, pričakovati, da se bo Francija strinjala, da se sredstva za kmetijstvo zmanjšajo, ko pa ravno iz tega namena dobi največ sredstev. Drugi primer so nove članice, ki veliko denarja dobijo iz kohezijskih in strukturnih skladov in so zato proti zmanjševanju teh sredstev.
Šest glavnih področij
Proračun se sicer razdeli na šest večjih področij: kmetijstvo, kohezijska politika in strukturni skladi, notranje zadeve, zunanje zadeve, priprave na širitev in administracija. Največji zalogaj za proračun je vsekakor kmetijstvo, saj se zanj porabi kar 44 odstotkov vseh sredstev. Sledi kohezijska politika in strukturni skladi, kamor se nameni okrog 35 odstotkov sredstev. Za notranje politike Unije se nameni 6,5 odstotka sredstev, za zunanje politike, ki vključujejo tudi pomoč državam v razvoju pa 5,1 odstotka. Administracija državljane EU-ja stane 5 odstotkov proračuna, medtem ko se za širitev nameni različno sredstev, saj se prihodnjim članicam pri prilagajanju za vstop nameni veliko sredstev skozi različne programe.
Kaj je britanski rabat?
Velika Britanija se je za proračunski popust oziroma rabat dogovorila leta 1984 v času vlade železen lady - Margareth Tatcher. Britancem se je namreč zdelo, da v skupno evropsko blagajno plačujejo preveč ob dejstvu, da iz nje prejemajo zelo malo kmetijskih subvencij (kar je ravno nasprotno od Francije) in sredstev za regionalni razvoj. Rabat znaša kar dve tretjini neto britanskega prispevka, kar v številkh pomeni 5,3 milijarde evrov.
Neto plačnice vs. neto prejemnice
Debate o prihodnji finančni perspektivi so bile vroče in so Unijo razdelile na dva bloka. Prvi blok sestavlja šest največji neto plačnic v proračun, ki so se zavzemale, da poraba Unije ostane na ravni enega odstotka BNP-ja. Predlog komisije pa je še za časa luksemburškega predsedstva v prvi polovici 2005 predvideval povečanje sredstev na 1,14 odstotka. V času predsedovanja Velike Britanije ni bilo pričakovati dogovora, a je na koncu le prišel, predvsem zaradi tega, ker so Britanci popustili pri rabatu in bodo tako prejeli 10,5 milijarde evrov manj, pa tudi zaradi tega, ker je bil za to skrajni čas. Če dogovora ne bi sprejeli bi se financiranje Unije še bolj zapletlo, nihče ne bi pridobil, voditelji pa so se kot kaže tega dobro zavedali.
Slovenija bi še vedno bila neto prejemnica
Cilj Slovenije je tudi v finančni perspektivi 2007-2013 ostati neto prejemnica, kar pomeni, da bi iz evropskega proračuna dobili več, kakor bi vanj vplačali. Iz sprejte perspektive bomo prejeli okrog 2 milijardi evrov, sprejeti predlog perspektive pa naj bi bil za Slovenijo zelo ugoden.
Za Slovenijo je tudi pomembno, da sredstva za kohezijo ostanejo visoka, saj kot država, ki je povezavi pristopila pred kratkim, potrebuje veliko sredstev pri lovljenju bolj razvitih. Slovenija bo letos v proračun EU-ja plačala dobrih 75,3 milijarde tolarjev, od tam pa bomo dobili slabih 103,2 milijarde tolarjev.
