Službe, gospodarska rast, skrb za okolje in socialna mreža so glavne skrbi državljanov EU-ja. Evropski voditelji so se zato dogovorili o reformah, ki naj bi bile kos problemom.
Zaradi nizke gospodarske rasti so prizadete plače, pokojnine in življenjski standard. Če se ne bodo uvedli takojšnji ukrepi, bo evropski socialni model propadel. Zaradi svetovne konkurence in starajočega se prebivalstva bi gospodarska rast lahko padla le na en odstotek na leto.
Ambiciozni cilji strategije
Da bi se izognili krizi, so voditelji EU-ja na srečanju v Lizboni leta 2000 sprejeli številne ambiciozne reforme na državni in evropski ravni. Vzpostavitev učinkovitega notranjega trga, spodbujanje raziskav in inovacij ter boljše izobraževanje so le nekateri od ukrepov, s katerimi naj bi Evropska unija do leta 2010 postala najbolj dinamično in konkurenčno ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.
Na polovici poti rezultati niso najspodbudnejši, saj je bilo uveljavljanje reform v članicah nezadostno. Sveženj reform sestavlja 28 glavnih ciljev in 120 podciljev s 117 različnimi kazalniki. Sistem poročanja za 25 držav članic je k temu dodal še 300 letnih poročil, ki pa jih nihče ne prebere v celoti.
Reforma strategije že na polovici poti
Da bi spodbudili večjo zavezanosti članic, je Evropska komisija pod predsednikom Josejem Manuelom Barrosom predlagala novo partnerstvo. Poleg tega naj bi usmerili prizadevanja v rast produktivnosti in zaposlovanja. Da bi vse skupaj poenostavili in bolj povezali, so uvedli le po en načrt rasti na ravni držav in Unije. Glavna odgovornost za spodbujanje delovne storilnosti in zaposlovanja je še vedno odvisna od posamezne članice Evropske unije. Evropski parlament je podprl tudi predlog, da vsaka vlada imenuje ministra, ki bo usklajeval dejavnosti v okviru izvajanja strategije.
Po ukrepih, ki jih predvideva lizbonska strategija, bi se evropska gospodarska rast povečevala za od 0,5 do 0,75 odstotne točke na leto, to je do predvidenih 3 odstotkov letne gospodarske rasti. Iz tega sledi, da bi se bruto družbeni proizvod v desetih letih povečal za od sedem do osem odstotnih točk.
Barroso: Ključne so regije
Barroso je dejal, da je namen doseči več boljših služb v bolj dinamični, inovativni in privlačni Evropi. Strategija daje pravo orodje za dosego ciljev. Predsednik Evropske komisije je tudi prepričan, da je dejavno sodelovanje regij bistveno za uspeh prenovljene lizbonske strategije. Če naj strategija resnično uspe, mora priti do ljudi, saj se bosta le tako lahko povečevala konkurenčnost regij in zaposlovanje, je še poudaril Barroso.
