Slovenija je 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije in s tem uresničila enega najpomembnejših in najtežje dosegljivih ciljev države od osamosvojitve leta 1991.
V Evropsko unijo je vstopila skupaj z devetimi drugimi državami (Poljsko, Madžarsko, Češko, Slovaško, Litvo, Latvijo, Ciprom, Estonijo in Malto), s čimer se je število članic Unije povečalo s 15 na 25, število prebivalcev pa s 380 na 455 milijonov.
Grenak priokus številnim slovesnostim po vsej Evropi je pustilo to, da osem novih članic (izjemi sta Malta in Ciper) ne more takoj uveljaviti pravice prostega pretoka delavcev. Večina dotedanjih članic je namreč zahtevala najmanj dveletno prehodno obdobje, v katerem naj bi se trg delovne sile v razširjeni Evropi postopno sprostil.
Začetno obdobje po vstopu v EU so zaznamovale volitve poslancev v Evropski parlament, ki so jih članice izvedle od 9. do 13. junija 2004 in so presenetile z izjemno nizko volilno udeležbo v vseh državah in s porazom številnih vladajočih koalicij. V Sloveniji se je volitev udeležilo 28,35-odstotka volilnih upravičencev, največ glasov (23,57 odstotkov) po je prejela lista Nove Slovenije.
Prelomen datum je bil 18. junij 2004, ko so voditelji članic na vrhu v Bruslju sklenili dogovor o ustavni pogodbi, ki bo posodobila in izboljšala delovanje razširjenega EU-ja. Ustava bo začela veljati, ko jo bodo ratificirali parlamenti vseh članic, zagotovo pa ne pred letom 2007.
Od pogajanj do vstopa
Slovenska pot v EU se je začela leta 1992 s prošnjo za sklenitev Evropskega sporazuma o pridružitvi, ki je bil podpisan 10. junija 1996. Zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj je Evropski svet prižgal na zasedanju v Luksemburgu 13. decembra 1997, uradno pa so se pogajanja začela 31. marca 1998. Vlada je takoj za tem imenovala 10-člansko pogajalsko skupino in njenega vodjo dr. Janeza Potočnika. Pogajanja so potekala po 31 vsebinskih sklopih, vanje pa so bili vključeni predstavniki posameznih ministrstev ter vladnih in nekaterih nevladnih teles. Končala so se 13. decembra 2002 na zasedanju Evropskega sveta v Koebenhavnu, kjer so uskladili še zadnja odprta vprašanja. 23. marca je v Sloveniji potekal referednum o vstopu v EU. Podprlo ga je 89,64 odstotka volivcev. Deset kandidatk je nato 16. aprila 2003 v Atenah podpisalo pristopno pogodbo in 1. maja 2004 vstopilo v EU.
Institucije EU-ja
Evropska komisija je varuh pogodb in gonilna sila evropske zveze, ki nadzoruje izvajanje zakonodaje in proračunske politike. Vsaka država ima pravico do imenovanja enega komisarja. Svet Evropske unije je glavni organ za sprejemanje odločitev in usklajevanje splošne ekonomske politike držav članic. Sestavlja ga po en predstavnik posamezne države članice na ministrski ravni, ki se menjavajo glede na obravnavano tematiko. Države članice izmenoma prevzemajo predsedovanje Svetu EU-ja za šest mesecev. Evropski parlament sestavlja 732 poslancev, ki so za petletni mandat izvoljeni na neposrednih volitvah v državah članicah. Parlament ima zakonodajno vlogo (skupaj s Svetom EU-ja sprejema zakonodajo), proračunsko funkcijo (pooblastila parlamenta se razlikujejo glede na vrsto izdatkov), politično funkcijo (poziva glavne akterje k razvijanju določenih politik) in nadzorno funkcijo (nadzor dela Evropske komisije in pregled rednega poročila o napredku Unije, ki ga parlamentu predloži Evropski svet). Evropsko sodišče zagotavlja spoštovanje evropskih predpisov in skrbi za enotno razlago evropskega pravnega reda. Vsaka članica ima po enega sodnika. Sedež je v Luksemburgu. Računsko sodišče opravlja revizije vseh prihodkov in odhodkov proračuna Unije in vseh teles, ki so financirana s sredstvi tega proračuna. Sedež je prav tako v Luksemburgu.
Zgodovina EU-ja
9. maja 1950 je francoski minister za zunanje zadeve Robert Schuman v t.i. Evropski deklaraciji predlagal oblikovanje skupnega trga na področju industrije premoga in jekla. Avtor zamisli je bil njegov sodelavec Jean Monnet, ki se ga danes spominjamo kot “očeta Evrope”. Na podlagi te deklaracije je nato 18. aprila 1951 šest držav (Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Francija) podpisalo Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. 25. marca 1957 je bila sklenjena Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS), ki se je osredotočila na tesnejše gospodarsko povezovanje, da bi vzpostavili skupni trg. Skupnosti so se nato leta 1973 pridružile Velika Britanija, Irska in Danska, leta 1981 Grčija, leta 1986 pa še Španija in Portugalska. 7. februarja 1992 je bila podpisana maastrichtska pogodba, ki je uvedla nove skupne politike in oblike sodelovanja ter naziv Evropska unija. Leta 1995 so v Unijo vstopile Avstrija, Finska in Švedska, medtem ko so Norvežani na referendumu glasovali proti članstvu.
Simboli EU-ja
Evropska unija ima tri skupne simbole: zastavo, himno in dan Evrope, 9. maj.
Zastava ima dvanajst zlato-rumenih zvezd, postavljenih v krogu na modri podlagi. Številka dvanajst ponazarja prispodobo popolnosti (dvanajst mesecev, dvanajst dnevnih in nočnih ur, dvanajst apostolov, dvanajst Heraklejevih idej), krog pa je simbol povezanosti in narazdružljivosti. Oda radosti, sklepni del Beethovnove 9. simfonije, je postala himna Evropske unije po sklepu Evropskega sveta leta 1972 , uporablja pa se od leta 1986. 9. maj je bil leta 1985 razglašen za dan Evrope, ker je na ta dan leta 1950 francoski zunanji minister Robert Schuman predlagal oblikovanje skupnega evropskega trga.
