Ljubljanska borza je bila ustanovljena 26. decembra 1989.
Povsem na začetku so posredniki na nekakšnem borznem parketu dvakrat tedensko trgovali z osmimi vrednostnimi papirji. 14. decembra 1995 je bil še zadnji borzni sestanek, s čimer se je zaključilo šestletno trgovanje na tradicionalni način s prostim izklicevanjem cen na borznem parketu.
Zdaj je seveda vse drugače. Vrednostnih papirjev je zaradi slovenskega načina privatizacije več kot 250, trgovanje poteka vsak delovni dan (med 9.30 in 13.00), posrednikom, ki niso iz Ljubljane, pa ni treba vsak dan v prestolnico, saj lahko papirje kupujejo in prodajajo iz svoje pisarne. Trgovanje namreč poteka elektronsko - prek borznega trgovalnega sistema BTS.
Manipulacije z Dadasovimi delnicami in kasneje uvedba skrbniških računov so temne plati domačega delniškega trga, ki pa je vedno prinesel tudi lepe zaslužke. V lepem spominu bo ostalo predvsem leto 2002, ko je prevzem Leka osrečil delničarje tega podjetja in borzo potisnil do rekordnih vrednosti.
Na nove rekorde ni bilo treba čakati dolgo. Vedno nižje bančne obresti in zato visoki denarni prilivi v vzajemne sklade so vzroki za odlično drugo polovico leta 2003, optimizem pa v pričakovanju in tudi dejanskem vstopu Slovenije v Evropsko unijo ni pojenjal niti v letu 2004.
Čeprav so poznavalci svarili, da so slovenski blue-chipi že (najmanj) primerno ovrednoteni, je slovenski borzni indeks na začetku leta 2005 prvič presegel 5.000 indeksnih točk, sledil pa je popravek, saj so vzajemni skladi s spremenjeno zakonodajo raje začeli kupovati delnice tujih podjetij. Le Krka je ubrala svojo pot in na podlagi odličnih poslovnih rezultatov krepko presegla vrednost 100 tisočakov.
Tudi leto 2006 je bilo v znamenju Krke, saj se je njena vrednost povsem približala 200.000 SIT. Na poti navzgor se je Krki pridružil še Petrol in zaradi visokih pričakovanj glede poslovnega sodelovanja z Lukoilom gladko presegel 100 tisočakov. Jesen 2006 je prinesla sveže rekorde slovenskega borznega indeksa (21. novembra je padla še meja 6.000 točk), vlagatelji pa so pozdravili umik države iz gospodarstva in uvedbo evra, kar je na borzo pritegnilo nove tuje vlagatelje.
Evforija se je nadaljevala v letu 2007, ko je delniški indeks SBI20 zaradi obilice prostega denarja na trgu in zaradi boja za prevlado v največjih podjetjih 19. junija presegel 10.000 točk, manj kot mesec dni pa potreboval še za preboj meje 11.000, čeprav ni manjkalo opozoril, kako so delnice precenjene. Še več, zadnja faza konsolidacije lastništva je SBI20 poslala prek 12.000 točk, kjer pa se je veselje s koncem poletja 2007 končalo.
Huda svetovna posojilna kriza, ne več tako dobri rezultati naših podjetij in zlasti neuresničene napovedi o številnih prevzemih so slovenski borzni indeks v prvi polovici leta tako oklestila, da je zdrsnil pod 7.000 točk, jesen 2008 pa je zaradi zlomov na razivitih trgih prinesla dramatične padce. SBI20 je pogledal pod 4.000 točk.
Na naših straneh lahko po 14. uri preberete svež komentar dnevnega dogajanja, kratko pa opišemo tudi, kaj se je zgodilo na največjih svetovnih delniških trgih.
