Mercator je eno najuspešnejših slovenskih podjetji, a hkrati z uspehom se vedno znova pojavljajo tisti, ki jih zanima njegov prevzem.
Mercator je bil kot Živila Ljubljana ustanovljen že l. 1949 in je predhodnik današnje družbe Poslovni sistem Mercator. Leta 1995 se je privatizacija Mercatorja končala, zanimivejše pa je bilo leto 1997, ki je bilo prelomno in je začetek zgodbe o uspehu Mercatorja.
Začetek Mercatorjevega vzpona
Oktobra leta 1997, do katerega je Mercator posloval z izgubo, je bil za predsednika uprave Mercatorja imenovan Zoran Janković, člana uprave postaneta Aleš Čerin in Stanko Brodnjak, v začetku naslednjega leta pa se jim pridružita še Jadranka Dakič in Marjan Sedej. Peterica 
z ambicioznim strateškim načrtom, ki je vključeval tudi notranje prestrukturiranje, tržni delež s 15,4 odstotka, kolikor je znašal leta 1997, poveča na 20,1 odstotka. Čisti poslovni izid se iz -2,5 milijarde SIT, povzpne na 1,5 milijarde SIT.
Mercator se širi na Balkan
V letih 1999 in 2000 se je Mercator širil, posodabljal maloprodajne centre in odpiral velike nakupovalne centre po Sloveniji ter na Hrvaškem in v BiH-u. Tržni delež je leta 1999 znašal 29,9 odstotka, leto kasneje pa 36,8 odstotka.
Leta 2001 se konča prva faza v razvoju družbe, v kateri so izpolnjeni vsi cilji. Skupina Mercator postane po ustvarjenih prihodkih največja gospodarska skupina v Sloveniji. Tržni delež se poveča na 37,2 odstotka.
V letu 2002 Mercator vstopi na trg Srbije in Črne gore, hkrati pa ohrani položaj vodilnega trgovca v državi. Njegov tržni delež znaša 39,8 odstotka.
Leta 2003 Mercator kupi večinski delež družbe Živila, d. d., in s tem razširi svojo ponudbo v Sloveniji. Upravi se pridruži novi član Stanislav Brodnjak, drugim članom pa začne teči nov petletni mandat.
Mercator kupuje
Avgusta 2004 Mercator napove nakup največjega srbskega trgovca , podjetja C Market. Prevzemu so v Srbiji nasprotovali in ustanovili celo konzorcij 32 srbskih družb. Na koncu C Market kupi srbska družba Delta M.
Novembra istega leta uspe Mercatorju pridobiti 98,69 odstotka delnic družbe Emona Maximarket. V istem mesecu pa zaradi sprememb zakona o dohodnini člani uprave napovejo, da bodo prodali Mercatorjeve delnice. Poudarijo, da ne gre za nezaupanje podjetju. Zoran Janković tako svojih 47.000 delnic po 41.000 SIT proda podjetju Electa, ki ga upravljata njegova sinova. Mercator sredi leta 2004 obvladuje že 44,7-odstotni tržni delež.
Prvič se o morebitni dokapitalizaciji Mercatorja govori maja 2005, vendar na seji nadzornega sveta o tem ne odločajo. Kad napove, da bo pred odločitvijo o morebitni dokapitalizaciji temeljito analiziral naložbene priložnosti. Izid je prodaja 16,33 odstotka Kada Istrabenzu in 13,74 odstotka delnic Soda Pivovarni Laško.
Ker naj bi bila cena 38.000 SIT, za kolikor sta delnice kupila Istrabenz in Pivovarna Laško, prenizka, prodajo pod drobnogled vzameta Ljubljanska borza in Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi suma zlorabe notranjih informacij, ustanovijo pa tudi posebno preiskovalno komisijo v Državnem zboru, saj naj bi po nekaterih predvidevanjih delnice lahko prodali tudi za 58.000 SIT.
Dokapitalizacija v višini 24,4 milijarde tolarjev
Septembra 2005 Mercator napove, da bodo pri njegovi dokapitalizaciji v višini 24,4 milijarde tolarjev sodelovali KD Group, Kad, Sod in vodilni zaposleni v družbi.
Novembra se velenjska Era odloči svoje nepremičnine, poslovne deleže in zaloge za 14 milijard prodati Mercatorju. Zaradi suma zlorabe prevladujočega položaja na trgu se na Urad za varstvo konkurence pritoži Spar, drugi največji trgovec v Sloveniji. Urad kasneje združitvi ne nasprotuje.
V istem mesecu KD Group proda svoj delež delnic, 3,33 odstotka delnic Infond Holdingu in 4,27 odstotka Pivovarni Laško. S to prodajo ima Pivovarna Laško v lasti že skoraj 20 odstotkov Mercatorja.
Zamenjave vodilnih v Mercatorju
November pa ni bil mesec Zorana Jankovića. Nadzorni svet ga iz nekrivdnih razlogov razreši z mesta predsednika uprave in ob tem se začnejo pojavljati očitki o njegovem netransparentnem poslovanju. 1. januarja 2006 Jankovića zamenja Žiga Debeljak, od leta 2003 član uprave Gorenja. 
Nadzorni svet imenuje novo upravo, v kateri so Vera Aljančič Falež, Mateja Jesenek in Peter Zavrl. Stanislav Brodnjak in Jadranka Dakič postaneta pomočnika predsednika uprave. Leta 2005 Mercator doseže 45,5-odstotni tržni delež.
Medtem si Mercator prisluži opomin Ljubljanske borze, ker ni podal vseh podrobnosti o dokapitalizaciji. Družba KLM, ki so jo ustanovili nekdanji vodilni zaposleni v Mercatorju, ni odkupila vseh delnic, ki so ji bile na razpolago ob dokapitalizaciji, zato je 280.000 delnic ponujenih drugim investitorjem.
Novo obdobje za Mercator
Aprila 2006 se začnejo pojavljati špekulacije o morebitnem prevzemu Mercatorja. Za 25-odstotni delež naj bi se zanimal srbski poslovnež Beko, ki naj bi se o poslu dogovoril z Istrabenzom in Pivovarno Laško, vendar Istrabenz in Laško prodajo delnic zanikata, cena delnic na borzi pa preseže 40.000 SIT. Milan Beko je povezan z Miroslavom Miškovićem, lastnikom srbske družbe Delta M, ki je že večkrat skušala vstopiti na slovenski trg.
V istem času pa do takrat v Sloveniji povsem neznana angleška družba Altima Partners objavi namero o nakupu 24,99 odstotka Mercatorjevih delnic po ceni 41.000 SIT. Ker zakon o prevzemih za nakup manj kot 25 odstotkov delnic podjetja ne predvideva objave javne ponudbe, se začnejo pojavljati govorice o špekulacijah in povezavi Altime z Miškovićem in Bekom.
Ob obisku predstavnikov Altime v Ljubljani, ti zatrjujejo, da družba, ki je registrirana na Kajmanskih otokih, ni povezana s poslovnežema Miškovićem ali Bekom, izkaže pa se, da je nakup Mercatorjevih delnic Altimi svetoval Zoran Janković. Janković trdi, da Altime ni pretental, čeprav Altimi želenega deleža Mercatorja ni uspelo kupiti in je predčasno umaknila svojo ponudbo. Altima pridobi le dva odstotka Mercatorjevih delnic, ki pa jih ne namerava prodati.
Sodelovanje s srbskim trgovcem
Medtem Mercator podpiše pismo o sodelovanju z družbo TUP M & B Rodić, kjer bi Mercator postal lastnik trgovske verige iz Novega Sada, srbski partner pa naj bi postal pomemben lastnik Mercatorja, vendar pri tem ne gre za klasično izmenjavo delnic.
Čeprav Janković že skoraj pol leta ni več predsednik uprave Mercatorja, še vedno buri duhove. Pivovarna Laško namreč predlaga izredno revizijo poslovanja zadnjih petih let, ko je podjetje vodil Zoran Janković.
O predlogu naj bi delničarji odločali 17. maja, ko naj bi se odločalo tudi o morebitnem povečanju kapitala družbe za 50 odstotkov, kjer naj bi sodeloval tudi Petrol. Družbi bi z izmenjavo delnic vzpostavili vzajemno lastništvo in se tako obranili morebitnih sovražnih prevzemov.
