ZDA so marca 2002 uvedle carine na jeklo, da bi, po besedah ameriškega predsednika Busha, jeklarski industriji omogočili posodobitev in utrditev.
EU, Norveška, Japonska, Koreja, Kitajska, Švica, Nova Zelandija in Brazilija so zahtevale presoditev legalnosti carin v skladu z globalnimi pravili trgovanja in zmagale.
ZDA so se pritožile, vendar brez uspeha. Pritožbeni organ WTO-ja je 10. novembra presodil, da enostransko povišanje carinskih dajatev ni v skladu s pravili organizacije. 4. decembra so ZDA odpravile sporne carine, EU pa je umaknil grožnjo s trgovinskimi sankcijami.
EU uresničil grožnje
Bruselj je grožnjo uresničil 1. marca 2004, potem ko Washington ni razveljavil protidampinške zakonodaje, ki je ameriškim korporacijam podeljevala izvozne subvencije, Svetovna trgovinska organizacija (WTO) pa je dala zeleno luč za uveljavitev sankcij.
Te so predvidevale dodatno petodstotno carinsko stopnjo na del uvoženih ameriških izdelkov, ki bi se mesečno povečevala za odstotno točko, dokler ne bi dosegla 17 odstotkov.
Sankcije zamrznjene
S 1. januarjem 2005 je EU ukinil sankcije, vendar zagrozil s ponovno uvedbo leta 2006, če se bo izkazalo, da ameriška zakonodaja še vedno krši pravila WTO-ja. Sporna protidampinška zakonodaja je bila spremenjena, vendar za subvencionirane multinacionalke predvideva prehodno obdobje in izključuje družbe, ki so podpisale pogodbe pred 18. septembrom 2003.
Spor Airbus - Boeing največji v zgodovini?
Še večja trgovinska bitka, po nekaterih domnevah celo največja v zgodovini, se obeta zaradi spornih subvencij, ki jih Washington in Bruselj namenjata vodilnima proizvajalcema civilnih letal Boeing in Airbus.
ZDA trdijo, da je Airbus, ki je od ameriškega Boeinga prevzel položaj vodilnega proizvajalca, prejel več milijard dolarjev pomoči, med drugim 6,7 milijarde za novo superletalo A-380. EU na drugi strani trdi, da je Boeing prejel več milijard, da bi ohranil proizvodnjo na ameriških tleh, poleg tega pa naj bi sklenil več poslov za ameriško vojsko.
