Mednarodni strokovnjaki so se v poročilu, ki so ga v začetku februarja predstavili svetovni javnosti, strinjali, da človek s svojim delovanjem močno vpliva na okolje.
Ena najbolj dramatičnih posledic tega delovanja so podnebne spremembe. Višanje zemeljske temperature, ki je posledica učinka tople grede, ima daljnosežne ekološke, ekonomske in politične posledice.
Učinek tople grede
Plini, ki povzročajo učinek tople grede, sicer nastajajo po naravni poti, vendar nekatere človekove dejavnosti pripomorejo k povečanju ravni večine teh naravnih plinov. Ogljikov dioksid, metan, fluoroklorovodiki, metilbromid in dušikovi oksidi, ki se kopičijo v atmosferi, 
motijo toplotno preskrbo planeta, s tem ko delno preprečujejo toplotno sevanje v vesolje. Zemlja namreč del energije, ki jo prejme od sončne svetlobe, absorbira, del pa oddaja nazaj v vesolje.
Nekaj te energije absorbirajo toplogredni plini v atmosferi in jo nato deloma oddajajo nazaj proti zemeljski površini, kar imenujemo "učinek tople grede".
Največje onesnaževalke ozračja
Medtem ko so pri ogljikovem dioksidu glavne povzročiteljice industrijske države s približno 80%, so to pri metanu dežele v razvoju. Med največje onesnaževalke ozračja sodijo ZDA, Kitajska, Japonska, Indija, Južna Koreja in Avstralija, ki porabijo 48 odstotkov vse energije na svetu in v ozračje izpustijo 48 odstotkov vseh plinov. EU v ozračje 
spusti okoli 22 odstotkov toplogrednih plinov.
Kjotski protokol
Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki je namenjen zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov v industrijskih državah.
Sporazum, ki je bil podpisan leta 1997 v japonskem mestu Kjoto, predvideva zmanjšanje svetovnih emisij za 5 odstotkov v obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto 1990. Vsaka država je določila svoje ciljne vrednosti, nekatere države pa bodo emisije lahko celo povečale.
Veljati je začel veljati 16. februarja 2005, potem ko je bil kar nekaj časa v nemilosti Rusije, ki je dolgo časa odlašala z ratifikacijo. Po dogovoru je moralo namreč protokol ratificirati najmanj 55 držav, ki v ozračje izpustijo najmanj 55 odstotkov svetovnih toplogrednih emisij.
Brez ZDA in Avstralije
Prvi pogoj je bil izpolnjen že leta 2002, vendar so se ZDA in Avstralija že prej odločile, da protokola ne bodo ratificirale. Ameriški predsednik George Bush je dejal, da bi protokol močno ogrozil ameriško gospodarstvo. Ni odveč omeniti, da so ZDA odgovorne kar za četrtino svetovnega izpusta toplogrednih plinov.
Rusija ratificira protokol
Tako je bilo vse v rokah Rusije, ki je po nekaterih političnih obljubah, z močnejšo podporo EU-ja pri vključevanju Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), protokol ratificirala 18. novembra 2004.
Kljub strahovom, da bi kjotski protokol lahko ogrozil gospodarsko rast Rusije, bo Moskva z njim verjetno bogato zaslužila. Po razpadu Sovjetske zveze se je namreč njeno gospodarstvo sesulo, zato je izpust toplogrednih plinov danes za 40 odstotkov manjši kot leta 1990. Ko bo steklo trgovanje z emisijami, bo Rusija lahko prodala odvečni del dovoljenih emisij.
Trgovanje z emisijami
Trgovanje z emisijami bo dovoljevalo državam, da prodajajo ali kupujejo dovoljenja za izpust toplogrednih plinov. Države, ki ne bodo dosegle predpisane kvote, bodo odvečni del lahko prodale državam, ki bodo želele v ozračje izpuščati večjo količino od dovoljene.
Kaj sploh lahko naredi kjotski protokol?
Glavni cilj kjotskega protokola je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ukrepi, ki so zapisani v protokolu, predvidevajo zmanjšanje uporabe premoga, kurilnega olja in zemeljskega plina, te vire energije pa naj bi nadomestili z do narave prijaznejšimi, kot sta energija vetra in sonca.
Zagovorniki kjotskega protokola so prepričani, da predstavlja samo prvi korak k zmanjšanja učinkov tople grede in segrevanja ozračja, nasprotniki pa ga označujejo samo za način preselitve bogastva v države tretjega sveta, saj so ga podpisala samo razvite države, med katerimi pa ni Indije in Kitajske, dveh izmed največjih onesnaževalk.
Spet drugi kot največjo pomanjkljivost kjotskega protokola navajajo dejstvo, da ga nista podpisali niti ZDA niti Avstralija, in da so zato njegovi cilji praktično nedosegljivi. Nekatere okoljevarstvene organizacije, kot je Greenpeace, pa protokol zavračajo, ker menijo, da nima dovolj ambiciozno zastavljenih ciljev.
Daljnosežne posledice segrevanja ozračja
Podnebne spremembe imajo lahko ekološke, ekonomske, socialne in politične posledice.
Zaradi rasti temperature ozračja nam ne bo samo bolj toplo, ampak se bo dvignila tudi gladina morja, kar bo najbolj prizadelo približno tretjino svetovnega prebivalstva, ki živi 60 kilometrov od obale, saj bo neposredno ogrožilo njihov življenjski prostor.
Zaradi višanja stopnje ogljikovega dioksida v ozračju bodo svetovni oceani postali bolj kisli, snežna odeja se bo še naprej krčila, nadaljevalo pa se bo taljenje ledenikov na Arktiki in Antarktiki. Povečala se bo pogostost ekstremnih vremenskih pojavov; predvsem zaradi spremenjenega splošnega kroženja zraka se bo povečala pogostost suš in po drugi strani tudi poplav.
| Nekaj dni v letu, namenjenih spodbujanju ozaveščenost o okolju in nuji po skrbi zanj: 22. marec – sv. dan voda 22. april – sv. dan Zemlje 15. maj – dan podnebnih sprememb 22. maj – mednarodni dan biotske raznolikosti 5. junij – sv. dan okolja 16. september – mednarodni dan zaščite ozonske plasti 22. september – evropski dan brez avtomobila |
Kaj lahko naredimo sami?
Slovenski ekolog dr. Dušan Plut opozarja, da je pred svetom cela vrsta izzivov, če hočemo zaustaviti negativni trend podnebnih sprememb.
"Potrebni so številni ukrepi, od večjega deleža obnovljivih virov energije do tega, da za prevoz uporabljamo do okolja prijaznejša sredstva, predvsem javni prevoz in kolesarjenje ter tudi hodimo peš," opozarja dr. Plut in dodaja, da bo poleg zmanjšanja izpusta toplogrednih plinov nujno potrebna tudi strategija prilagajanja na podnebne spremembe.
