Do afere Zbiljski gaj je prišlo po stečaju družbe Mebles IMS, ki je v letu 2000 začela graditi naselje Zbiljski gaj, nato pa gradnjo ustavila.
Kupcem nepremičnin je grozilo, da bi njihova že v celoti ali delno plačana lastnina končala kot del stečajne mase pravnih naslednic Meblesa, družb Industrijaimport, Mebles, Metro avto servis in Metro avto.
Upniki naslednikov Meblesa IMS so se nato dogovorili, da projekt Zbiljski gaj dokonča drug investitor, največja upnica Abanka Vipa pa je s stečajno upraviteljico Meblesa novega investitorja našla v družbi Gradis inženiring.
Priznanih 4,57 milijarde tolarjev terjatev
Stečajna upraviteljica Meblesa IMS je od skupaj slabih 26 milijard tolarjev prijavljenih terjatev priznala le 4,57 milijarde tolarjev terjatev, slabih 6,5 milijarde tolarjev pa jih je odložila.
Gradis inženiring dokončal projekt
Podjetje Gradis inženiring je s podpisom pogodbe za dokončanje Zbiljskega gaja prevzelo dokončanje objektov in do julija 2004 dokončalo in predalo 28 stanovanjskih enot v Zbiljskem gaju.
Vrhovno sodišče oprostilo notarja Lepšo
Senat vrhovnega sodišča v Ljubljani je notarja Borisa Lepšo oprostil vseh obtožb v primeru Zbiljski gaj, saj je sodišče presodilo, da Lepša ni pomanjkljivo obveščal strank pri sklepanju notarskih zapisov v omenjenem primeru.
Afera Zbiljski gaj pa je med drugimi nepremičninskimi aferami spodbudila hiter sprejem novega stanovanjskega zakona, ki naj bi bolje zaščitil kupce nepremičnin.
