Strateški svet za gospodarstvo je slovenski vladi predlagal uvedbo enotne, 20-odstotne davčne stopnje z letom 2007.
Čeprav enotna davčna stopnja bistveno poenostavi davčni sistem, pa se tako v javnosti kot med strokovnjaki porajajo številni pomisleki nad enako obdavčitvijo vseh slojev prebivalstva. Sindikati opozarjajo, da bi imela uvedba enotne davčne stopnje za večino zaposlenih negativne posledice in bi koristila izključno gospodarstvu.
Brez davka na plače
V Sloveniji naj bi enotna davčna stopnja veljala za davek od dohodka pravnih oseb, DDV in dohodnino. Davčna reforma bi odpravila zdaj obstoječi davek na plače. Izdelki in storitve, ki so zdaj obdavčeni po 8,5-odstotni stopnji, bi se podražili.
Z enotno stopnjo devet držav
Enotno davčno stopnjo je prva uvedla Estonija leta 1994 (26-odstotna). Do zdaj ji je sledilo osem držav, in sicer Litva (33), Latvija (25), Rusija (13), Srbija (14), Ukrajina (13), Slovaška (19), Gruzija (12) in Romunija (16).
Enotna davčna stopnja še ne pomeni avtomatsko nizkih davkov, kar je razvidno tudi iz zgornjega seznama držav. Rusija ima kljub nizki stopnji obdavčitve fizičnih oseb 35-odstoten davek za dobičke gospodarskih družb. V Španiji in Nemčiji medtem razmišljajo o uvedbi enotne, 30-odstotne davčne stopnje.
Pro et contra
Kritiki enotne davčne stopnje menijo, da je progresivno obdavčevanje nujno potrebno, saj morajo bogatejši sloji v proračun prispevati večji delež svojih dohodkov. Zagovorniki enotne davčne stopnje odgovarjajo, da je enotni davek bolj pošten, poleg tega pa zmanjša utajo davkov. Davčni sistem postane bistveno bolj enostaven in predstavlja manj stroškov za državo.
