Nekdanjega pomočnika načelnika organizacije Ozna (organizacije za zaščito naroda) Mitjo Ribičiča so kriminalisti konec maja 2005 ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida, povezanega s poboji domobrancev v Sloveniji po drugi svetovni vojni.
Ribičič naj bi kot visoki funkcionar organizacije Ozna, ki je bila neposredno podrejena centralnemu komiteju komunistične partije Jugoslavija, maja leta 1945 pripravljal različne sezname oseb, ki so bile brez sodnih procesov ustreljene.
Register z dokazi?
Kriminalisti so v Arhivu Slovenije marca 2005 odkrili t. i. register tedanjih pripornikov, med katerimi je tudi 234 oseb, za katere naj bi nedvoumno ugotovili, da so bile žrtve povojnih pobojev. Vodja preiskave povojnih pobojev na generalni policijski upravi Pavel Jamnik pravi, da je s tem dokumentom prvič mogoče vzpostaviti neposredno povezavo med omenjenimi žrtvami in Ribičičem.
Zagovor pred Pučnikom
Preiskava pobojev poteka že od leta 1994. Oktobra istega leta je Ribičiča v zvezi s tem zaslišala preiskovalna komisija državnega zbora, ki ji je predsedoval Jože Pučnik. Ribičič je tedaj povedal, da o povojnih zunajsodnih pobojih v Sloveniji ni odločal najožji partijski vrh in državni vrh, temveč zgolj “vojaški akterji na podlagi svojih strateških ocen” ob takratnih zapletenih razmerah na območju Slovenije.
Začetek Sprave
Preiskava je nato zamrla in bila ponovno oživljena leta 2001, ko so odkrili grobišče žrtev pobojev v zaklonišču pri Slovenski Bistrici. Preiskavi so dali ime Sprava, policija pa se je do odkritja omenjenih arhivskih dokumentov marca 2005 ukvarjala z iskanjem krivca za poboje s pomočjo dokazov iz skupno 411 grobišč žrtev.
Zadeva v rokah tožilcev
Kriminalisti so kazensko ovadbo zoper Ribičiča poslali na vrhovno državno tožilstvo, to pa je zadevo predalo ljubljanskemu okrožnemu tožilstvo. O nadaljevanju postopka bo odločal okrožni državni tožilec Zoran Milanovič. Kazenski zakonik v 373. členu med drugim določa, da se genocid kaznuje z zaporom od 10 do 30 let.
Odziv na ovadbo
Ribičič se je na obtožbe odzval v tedniku Mladina in med drugim dejal, da spisek zapornikov iz Arhiva Slovenije, na katerem temelji ovadba, še nič ne pomeni, saj ima vsaka policija knjigo zapornikov in vsaka policija vodi, kam kdo spada. Meni tudi, da je bila ta knjiga znanosti dostopna že pred 15 leti.
Težke okoliščine
Kdo je ukazal množične poboje domobrancev, po njegovem ni povsem jasno. To naj bi bil splet strateških interesov Jugoslavije takoj po oblikovanju celotne vlade. Takratne okoliščine so bile strahotne, pravi Ribičič. V Sloveniji je bilo pol jugoslovanske armade, čez to ozemlje je šla tudi polovica nemške armade, vsa kvizlinška armada, ne samo belogardisti in domobranci, ampak tudi ustaši, četniki in balisti. V teh razmerah ni bilo mogoče zagotavljati pravne države, čeprav so k temu težili.
Uspešna kariera
Ribičič se je rodil 19. maja 1919 v Trstu. V NOB-ju je bil komisar koroške grupe odredov, neposredno po drugi svetovni vojni pa namestnik načelnika Ozne in vodja njenega 2. oddelka, zadolženega za operativno delovanje proti notranjemu sovražniku. Pozneje je bil eden izmed vodilnih slovenskih politikov v SFRJ-ju.
