Predsednik Države Janez Drnovšek je 13. oktobra 2003 začel prvega v nizu okroglih miz z naslovom Pogovori o prihodnosti Slovenije.
Na pogovorih si ugledni predstavniki znanosti, politike in civilne družbe izmenjujejo poglede in razmišljanja o zadevah, ki se tičejo prihodnje usmeritve države tako pri določanju zunanjepolitičnih smernic ob zaostrovanju mednarodnih razmer ter ob sprejemu v Evropsko unijo kot tudi pri okrepitvi demokratične klime znotraj države na vseh področjih, še zlasti pa pri politiki, gospodarstvu, znanosti in državljanskih vrednotah.
Predsednik republike Drnovšek se je za sklic pogovorov odločil, ker se Sloveniji po vstopu v Evropsko unijo in zvezo NATO pojavljajo vprašanja, kako naprej. Cilj srečanj naj bi bila stalna izmenjava mnenj in nova kakovost v odločanju Slovenije o pomembnih vprašanjih. Stališča, izoblikovana na pogovorih, pa bo kot predsednik države skušal oblikovati v poročilo, ki bi ga lahko podal javnosti in državnemu zboru in ki bi lahko pri delu pomagalo tudi vladnim institucijam.
Na prvem srečanju 13. oktobra 2003, ki je bilo v znamenju ocenitve mednarodnih odnosov na začetku 21. stoletja, so se udeleženci strinjali, da so odnosi drugačni in prepleteni bolj kot kdaj koli prej. Namesto tradicionalne dvopolnosti so današnji mednarodni odnosi dinamični in gibljivi, kakovostno drugačni in bogatejši. Kibernetski model države in internacionalizacija svetovnega gospodarstva postajata vse večja realnost. Posvetili so se prihodnjim prednostnim nalogam slovenske zunanje politike, pričakovanemu razvoju mednarodnih političnih in varnostnih razmerij ter možnostim, kako povezati in čim bolje uporabiti potenciale in možnosti Slovenije pri vodenju učinkovite zunanje politike.
Na drugem srečanju 19. novembra 2003 so zbrani govorili o vrednotah. Slišati je bilo različna mnenja: od pesimističnih, da smo priče krizi vrednot, do optimističnih, da mladi želijo sooblikovati moralo. Najpogosteje so omenjali človekovo dostojanstvo, strpnost, solidarnost, svobodo, družino in sočutje. Izstopalo je predavanje filozofa dr. Tineta Hribarja, ki je izhajal iz temeljnih vrednot človeštva, med katere spadajo načelo "ne stori drugemu tega, česar ne želiš, da on stori tebi", svetost življenja, posvečenost smrti in človekovo dostojanstvo. Dejal je, da ni vizije brez revizije, da Slovenci do povojnih pobojev še vedno nismo zavzeli jasnega stališča in da mrtvih še vedno nismo pokopali. Menil je, da sprave ni mogoče vsiliti in da tisti, ki so naredili zločin, ne morejo zahtevati sprave, ampak lahko le prosijo za odpuščanje. Nekdanji predsednik države Milan Kučan je med drugim povedal, da se s Hribarjem o svetovnem etosu sicer strinja, da pa je Hribar zamolčal pol polpretekle zgodovine, saj je zločine delala tudi kolaboracija. Predsednik društva pisateljev Tone Peršak je komentiral, da "sprava ne pomeni, da ugotavljamo, kdo je imel prav in kdo ne, ampak da potegnemo črto in na to pozabimo. Ključna vrednota prihodnosti Slovenije je strpnost."
Na tretjem srečanju 10. decembra 2003, ki ga je Drnovšek pripravil skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, je razprava tekla predvsem o vlogi znanja in znanosti v Sloveniji. Glavna ugotovitev sodelujočih je bila, da bi se morali znanost, šolstvo in gospodarstvo bolj povezati, večkrat pa je bilo tudi poudarjeno, da bi morali več vlagati v raziskovanje in da bi morala biti ta vlaganja nagrajena z davčnimi olajšavami. Pogovor je Drnovšek pripravil skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.
Četrti pogovori so potekali 1. marca 2004, rdeča nit pa so bile gospodarske teme. Vabljeni udeleženci pogovora so izmenjali ocene, mnenja in analize o tem, kako zagotoviti konkurenčni preboj slovenskega gospodarstva, slovenske družbe in države. Sogovorniki so se strinjali, da se razmere na področju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva pa tudi slovenske države in družbe zadnje čase izboljšujejo. Ob tem pa bi bilo povsem zgrešeno, če bi se vlada oziroma država odločila določiti "perspektivne" panoge in celo bodoče "šampione" med podjetji. To namreč opravlja trg, zato je za večjo konkurenčnost preprosto potrebne več konkurence. Ob tem pa je pomembna tudi čim večja izobraženost prebivalcev Slovenije, so menili udeleženci.
Peti pogovori 19. marca 2004 so o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike Janezu Drnovšku so bili posvečeni perspektivi Evropske unije in vlogi Slovenije v njej. Večina razpravljalcev je bila mnenja, da je sprejetje evropske ustave nujno za EU in je hkrati tudi v interesu Slovenije. Evropa dveh hitrosti po mnenju mnogih udeležencev razprave dejansko že obstaja, nevarno pa bi bilo, če bi prišlo do njene institucionalizacije. Slovenija lahko razširjeni Evropi ponudi predvsem svoje znanje, sicer pa bodo v prihajajočem obdobju za državo največji izziv pogajanja o prihodnji finančni perspektivi za obdobje od leta 2007 do leta 2013, je bilo še slišati na štiri ure trajajočem pogovoru.
Na šestem pogovoru 19. maja 2004 so intelektualci in politiki ugotovili, da čeprav je Slovenija minula leta naredila veliko korakov k demokratičnosti, ima demokracija v naši državi še številne pomanjkljivosti. Predsednik republike Janez Drnovšek je menil, da nimamo veliko razlogov za pesimizem, saj je le malo družb na boljšem, kot smo mi. Opozoril pa je na nevarnosti, ki jih ne gre podcenjevati - klientelizem, povezanost med kapitalom, mediji in politiko, pomanjkanje pravne države ter socialne razlike. Predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta France Bučar je opozoril na prevelike sodne zaostanke in prepletenost javne uprave s politiko. Slovenski politični podsistem je predimenzioniran, razlike v prihodkih ljudi pa so prevelike, je še povedal Bučar. Glavna hiba slovenske demokracije je po besedah filozofa Tineta Hribarja odtujenost države od civilne družbe. Tudi predsednik vlade Tone Rop je bil mnenja, da javna uprava in sodstvo ne delujeta tako, kot bi morala. Težavo vidi tudi v reprodukciji političnih elit. Rop pa je obžaloval, da državni zbor ni sprejel zakonodaje, ki bi z absolutnim preferenčnim glasom dala večjo težo izbiri volivcev.
