Dobre sosedske odnose med Slovenijo in Hrvaško že od osamosvojitve obeh držav leta 1991 kalijo nekatera nerešena vprašanja.
Glavno vprašanje, ki še ni rešeno, je meja z našo južno sosedo. Meja naj bi bila sicer določena že leta 1991 s Temeljno listino o samostojni in neodvisni republiki Sloveniji, ki za slovenske meje določa mednarodno priznane meje dotedanje Republike Slovenije v okviru SFRJ-ja.
Nedokončani naj bi ostali le še ugotovitev in označitev meje v naravi. Vsakodnevne iz
kušnje kažejo drugače: za Slovensko vojsko na Trdinovem vrhu lahko v hrvaškem tisku beremo, da je okupatorska, z razobešanjem slovenske zastave na domnevno slovenski zemlji je imel težave Joško Joras, na morju se vrstijo incidenti med slovenskimi ribiči in hrvaško policijo.
Največji incident v predvolilnem času
Še največji incident pa se je zgodil v predvolilnem času, ko so Hrvaški policisti s fizično silo odvedli dva slovenska poslanca v zapor. Predsednik SLS-a se na spornem območju ni hotel legitimirati, zato so njega in skupino drugih, ki so bili na obisklu pri Jošku Jorasu, odvedli na policijsko postajo v Buje. Zaradi tega incidenta je Slovenija za nekaj časa zamrznila podporo hrvaški pri njenem približevanju EU-ju.
Sporazum Drnovšek - Račan brez prave prihodnosti?
Glede meje so voditelji obeh držav poskusili že večkrat uskladiti nerešena vprašanja. Do najbolj obetajočega dogovora je prišlo med takratnima premierjema Ivico Račanom in Janezom Drnovškom, ki sta podpisala znameniti sporazum Račan - Drnovšek.
Tega ima Slovenija še vedno za veljavnega, medtem ko je Hrvaška po volitvah in menjavi na vrhu države pokazala veliko mero zadržanosti do tega sporazuma. Ozračje med državama se je vedno razgrevalo ob vsakokratnih političnih premikih v eni ali drugi državi. Meja na kopnem in na morju je tudi zelo priljubljena predvolilna tematika.
JEK tudi buri duhove
Nerešen problem med državama je tudi zahteva Hrvaškega elektrogospodarstva po povrnitvi škode zaradi neprejemanja električne energije iz Jedrske elektrarne Krško (JEK), ki jo Hrvaška sicer dobiva po meddržavni pogodbi o JEK-u. Do 1. julija 2002 bi moral slovenski parlament ratificirati meddržavno pogodbo, s katero je Hrvaška dobila pravico do polovice proizvodne zmogljivosti JEK-a, do ratifikacije pa je prišlo šele marca 2003. Tako je Hrvaška šele 19. aprila s skoraj enoletno zamudo le začela prejemati električno energijo iz Krškega.
Ostanek električne energije, ki je Slovenija ni posredovala Hrvaški, je bil kamen spotike tudi v notranjepolitičnem prostoru. Energijo naj bi namreč prodali po prenizki ceni in s tem povzročili za več milijard tolarjev škode državi. S tem se je ukvarjala tudi preiskovalna komisija DZ-ja, predsedoval pa ji je poslanec SDS-a Branko Kelemina.
Dolg hrvaškim varčevalcem
Naslednji kamen spotike med Slovenijo in Hrvaško je vprašanje povrnitve deviznih vlog (šlo naj bi za več kot 400 milijonov evrov), ki jih hrvaški varčevalci v nekdanji Ljubljanski banki (LB) po razpadu SFRJ-ja niso dobili nazaj.
Hrvaška stran trdi, da bi vloge mogla povrniti Nova Ljubljanska banka (NLB), slovenska stran pa vztraja pri tem, da sta NLB in LB ločeni pravni entiteti, in zanika kakršne koli obveznosti do hrvaških varčevalcev. To odprto vprašanje se je preneslo tudi na evropsko raven.
Še vedno podpora vstopanju Hrvaške v EU
Kljub mnogim zapletom pa Slovenija še vedno podpira Hrvaško na poti v EU. Pri mejnem incidentu, ko so nasilno aretirali Janeza Podobnika, je Slovenija podporo zamrznila, a jo je nato odkrito izrazila na vrhunskem zasedanju Unije, ko smo bili ena redkih članic, ki je zagovarjala hrvaški vstop.
