Vlada je na seji, ki je potekala 14. aprila 2005, sprejela predlog novega zakona o RTV Slovenija in ga poslala v redni postopek v državni zbor.
Predlog je pripravilo kulturno ministrstvo pod vodstvom ministra Vaska Simonitija, vlada pa ga je potrdila le dva tedna po tem, ko ga je ministrstvo prvič objavilo na svojih spletnih straneh.
Ob tem je naletelo na buren odziv novinarjev in strokovne javnosti, ki menijo, da je zakon slab in bi ga bilo potrebno na novo napisati, pred njegovim sprejetjem v državnem zboru pa opraviti široko javno razpravo.
Razprava že opravljena?
Minister je zahtevo po ponovnem pisanju predloga zakona zavrnil, češ da je bilo v zadnjem letu in več veliko možnosti za javno razpravo in da je ta razprava, glede na to, kako hitro so dobili pripombe, tudi potekala.
Kljub temu je prvotni predlog, predstavljen 1. aprila, nekoliko spremenil, ob tem pa naj bi upošteval nekatere pripombe predstavnikov vodstva in sindikatov RTV-ja ter drugih institucij in ministrstev.
Novinarji nezadovoljni
Predsednik sindikata novinarjev Radia Slovenija Jože Skok je ministrove trditve zavrnil kot netočne in dejal, da minister z izjavami, da je pri popravku predloga zakona upošteval pripombe sindikatov RTV-ja, zavaja javnost. Sindikati novinarjev RTV-ja namreč sploh niso oblikovali in ministru posredovali nobenih pripomb in predlogov k posameznim zakonskim členom, saj vztrajajo pri stališču, da je predlog v celoti nesprejemljiv in ga je zato treba napisati povsem na novo, in to šele po široki javni razpravi.
To je tudi stališče Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije, ki sta o odločitvi vlade, da predlog pošlje v DZ, že obvestila mednarodno in evropsko novinarsko zvezo.
Kaj prinaša novi zakon?
Novi zakon med drugim predvideva odpravo 25-članskega sveta RTV-ja in ustanovitev programskega sveta, ki bo štel 29 članov. Pet članov naj bi neposredno imenoval državni zbor na podlagi zastopanosti političnih strank v parlamentu, 16 članov pa prav tako državni zbor, vendar na predlog gledalcev in poslušalcev RTV-ja ter nekaterih drugih institucij in organizacij. Državni zbor v zdajšnji svet RTV-ja imenuje le pet članov, drugi so predstavniki civilne družbe.
Novi predlog predvideva tudi uvedbo tretjega televizijskega programa, ki bi prenašal predvsem dogajanje v državnem zboru in v premorih TV-prodajo.
Bistveno drugačne pristojnosti bo imel tudi generalni direktor. Združeval bo strokovno programsko vodenje in poslovanje zavoda.
Z uveljavitvijo zakona se bosta ukinili mesti direktorjev radijskih in televizijskih programov, namesto njiju pa bosta uvedeni mesti direktorjev radia in televizije, ki ju bo na podlagi javnega razpisa imenoval generalni direktor. Do zdaj je programska direktorja imenoval svet RTV-ja.
Popravljeni predlog ohranja zdajšnji način plačevanja RTV-prispevka na podlagi porabnika električne energije, odpravljeno pa je sporno določilo, ki predvideva, da urednike oddaj imenujeta direktorja radia in televizije. Urednike naj bi tako še naprej imenovali odgovorni uredniki.
Referendum septembra
Zakon je bil sprejet 22. junija, nato pa je nanj dal veto Državni svet. Na vnovičnem odločanju o zakonu je bil ta spet potrdjen in LDS je s pomočjo podpisov poslancev SD-ja kljub nasprotovanju njegovega predsednika Boruta Pahorja takoj nato vložil zahtevo po razpisu naknadnega referenduma.
Na njem je bil zakon potrjen, saj je zanj glasovalo 50,30 odstotka volivcev, 48,92 odstotka pa je bilo proti njemu. Zakon je začel veljati 12. novembra, decembra pa bodo znani novi člani nadzornega in programskega sveta zavoda.
