Vladni odbor za reforme je v začetku oktobra 2005 vladi predstavil paket reform, ki naj bi okrepile gospodarstvo in dvignile blaginjo ljudi.
Za izvedbo nekaterih ukrepov, ki jih predvideva predlog reform, bi vlada lahko porabila več let, saj je potrebno spremeniti veliko zakonov, nekatere pa bi lahko uvedla takoj.
Vlada je v začetku novembra 2005 sprejela okvir reform, konec decembra pa je bil Jože P. Damijan imenovan za ministra brez listnice in vodjo posebne služba za usklajevanje reform. Zahtevnejši ukrepi, med nimi uvedba enotne davčne stopnje, naj bi se po predvidevanjih vlade uvedli v letu 2007.
Odbor je v svojem predlogu opredelil štiri razvojne prioritete. Prva prioriteta je konkurenčnost in gospodarska rast in med drugim zajema zmanjšanje javnofinančnih odhodkov, poenostavitev davčnega postopka in spremembe nekaterih davkov, uvedbo enotne davčne stopnje, izboljšanje konkurenčnosti, preoblikovanje Kada in Soda, privatizacijo Telekoma in tržno preobrazbo elektroenergetike.
Druga razvojna prioriteta je učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta. V ta sklop je vključeno izboljšanje uporabe znanja in reforma visokega šolstva.
Tretja razvojna prioriteta je učinkovitejša in cenejša država, predlog ukrepov pa med drugim predvideva vzpostavitev registra nepremičnin, centralne evidence pravic iz javnih sredstev ter reformo davčne in carinske uprave.
Četrta prioriteta je moderna socialna država in večja zaposlenost, v okviru katere naj bi povečali fleksibilnost trga dela, spodbujali aktivnost brezposelnih, uredili štipendiranje, spodbujali vseživljenjsko učenje, spremenili sistem socialnih transferjev, povečali spodbude za kasnejšo upokojitev, prilagodili sistem obveznega zavarovanja in uvedli poslovne običaje v zdravstvo.
| Več o enotni davčni stopnji lahko preberete tukaj. |
Reforma sistema socialnih transferjev in trga dela je namenjenja motiviranju ljudi za iskanje dela ob hkratnem uživanju ustrezne socialne zaščite. Predlagana je ukinitev denarne pomoči za brezposelne kot izrazitega socialnega transferja, upravičenost do pomoči pa bi se ugotavljala glede na celotno premoženje. Predlagana je tudi uvedba zgornje meje višine nadomestil plače v sistemih socialnega zavarovanja, ki naj bi jo omejevala najvišja pokojninska osnova.
Prilagodljivost trga dela naj bi se povečala, zaposlovanje delavcev pa bi bilo za podjetja lažje. Povečalo naj bi se predvsem zaposlovanje s krajšim delovnim časom in druge oblike fleksibilnega dela. Postopki odpuščanja iz krivdnih razlogov naj bi se poenostavilo, odpovedni roki pa skrajšali.
Reforma visokega šolstva bo namenjena povečanju kakovosti v korist gospodarstva. Struktura izobraževalnega sistema bi se preoblikovala v skladu s povpraševanjem in načeli konkurence. Odbor bo preveril smiselnost davčne ugodnosti študentskega dela in drugih ugodnosti. Nostrifikacije tujih diplom naj bi se odpravile.
Spremembe pokojninskega sistema bodo namenjene nagrajevanju daljše delovne aktivnosti, razširivi pokritosti s pokojninskim zavarovanjem na priložnostna in občasna dela ter spodbujanju varčevanja v prostovoljnem pokojninskem sistemu.
Reforma zdravstvenega sistema naj bi omogočila učinkovitejše upravljanje, racionalnejše obnašanje tako ponudnikov storitev kot njihovih uporabnikov in zagotovila ekonomsko vzdržnost zdravstvenega sistema. Med predlogi so tudi omejitev bolniškega dopusta in spremembe višine nadomestil.
Odbor meni, da je potrebno v zdravstvo uvesti tržne mehanizme, pri čemer bi morala država ohraniti nadzorno funkcijo. Ustanovil naj bi se inštitut za zdravstveno ekonomiko, dolgoročno pa je predvidena tudi postopna privatizacija bolnišnic. Predvideni so tudi ukrepi za večjo učinkovitost zaposlenih v zdravstvu. Uravnilovka, ki po mnenju odbora zavira motivacijo, naj bi se odpravila, nagrajevali pa naj bi se storilnost in kakovost dela.
Konkurenčnost gospodarstva naj bi okrepilo izboljšanje poslovnega okolja podjetij. Ukrepi naj bi predvsem pocenili in olajšali dostop do virov, ki jih podjetja potrebujejo. Predvideno je spodbujanje tujih družb za vstop na slovenski trg in zmanjševanje administrativnih ovir.
Odbor je predlagal tudi ukrepe za liberalizacijo in večjo konkurenčnost javnih služb. Predvidena je tržna naravnanost elektroenergetike, konkurenčna oskrba z energijo, izrabe javne komunikacijske strukture vseh javnih družb ter konkurenčne prometne in logistične storitve.
Predviden je drugi val privatizacije, ki bi vključeval najboljša slovenska podjetja (Zavarovalnica Triglav, Telekom, banke). Kad in Sod naj bi se v duhu umika države iz gospodarstva umaknila iz aktivnega upravljanja v podjetjih in postala portfeljska naložbenika.
Odbor vladi predlaga, naj zmanjša stroške delovanja in del nalog prepusti zasebnemu sektorju. Predvideno je tudi povečanje črpanja evropskih sredstev in njihova učinkovitejša poraba.
Financiranje prihodnjih razvojnih prioritet naj bi se zagotovilo z zmanjšanjem javnofinančnih odhodkov. Do leta 2008 naj bi se njihov delež zmanjšal na 43,5 odstotka BDP-ja, do leta 2012 pa na 41,5 odstotka. Leta 2010 naj bi proračunski prihodki presegli odhodke.
