Po dveh mandatih Georgea W. Busha bodo 4. novembra 2008 v ZDA potekale volitve, ki bodo dale novega ameriškega predsednika.
V ZDA zmagovalca volitev ne odloči število glasov volivcev, pač pa število elektorskih glasov, ki variirajo od zvezne države do zvezne države.
Predsedniški kandidat, ki bo prejel večino elektorskih glasov (vsaj 270), bo postal 44. predsednik Združenih držav Amerike in bo slovesno ustoličen 20. januarja 2009.
Prvič v 80 letih brez vršilcev dolžnosti
Kadar ameriški predsednik zapušča Belo hišo, je pogosto njegov podpredsednik smatran kot logična izbira stranke za njegovega naslednika oz. vsaj resnega kandidata na volitvah.
Po koncu dvojnega mandata Billa Clintona je na primer na volitvah leta 2000 kandidiral Clintonov podpredsednik Al Gore, a 
neuspešno. Trenutni podpredsednik ZDA Dick Cheney je že leta 2001 oznanil, da ne bo nikdar kandidiral za predsednika, izjavo je nato ponovil še leta 2004.
Aktualni predsednik George W. Bush pa služi svoj drugi, zadnji mandat. Volitve 2008 bodo torej kot kaže najverjetneje bile volitve brez vršilcev dolžnosti ali t. im. volitve odprtega stolčka, na katerih ne bo kandidat ne aktualni predsednik, ne aktualni podpredsednik. To bi se zgodilo prvič od leta 1928!
Najdražje volitve v zgodovini ZDA
Januarja 2007 je Michael Toner, predsednik Zveznega volilnega odbora (FEC) izjavil, da bo ameriška predsedniška tekma 2008 najdražje volitve v zgodovini ZDA in jih ocenil kot ''milijardne volitve''. Da bi kandidata jemali resno, bi moral do konca leta 2007 zbrati vsaj 100 milijonov dolarjev.
Stroški predsedniških kampanj so se v zadnjih letih dramatično povišali. Po zbranih podatkih naj bi stroški demokratskih in republikanskih kampanj skupaj v zgolj osmih letih več kot podvojili (leta 1996 $ 448,9 milijona, leta 2000 $ 649,5 milijona in leta 2004 $ 1.016,5 milijona).
POMEMBNI DATUMI:
Epski dvoboj Obama-Hillary
Po tem, ko sta pri demokratih kandidaturo na volitvah napovedala oba favorita - nekdanja prva dama ZDA Hillary Clinton in karizmatični, mladi temnopolti senator iz Illinoisa Barack Obama, je ameriška javnost postala politično aktivna kot še nikdar doslej. Hillary je na preliminarne volitve privabila Clinton nostalgike in ženske, ki so prvič dobile upanje, da bo Amerika dobila prvo žensko predsednico. Obama je poosebljal mladost, svežino, nov list v naftalinski washingtonski politiki.
Absolutna favoritinja je bila Hillary, a Obama je s pomočjo novo registriranih volivcev presenetljivo osvojil prvo bitko v Iowi. Sledili so meseci dolgotrajne in pogosto izjemno negativne, bridke kampanje med zgodovinskima kandidatoma.
Na koncu je za las zmagal 47-letni Obama in si za svojega podpredsedniškega kandidata izbral veteranskega senatorja iz Delawarja, Joea Bidna, ki uravnoteža Obamovo mladost s 
svojimi izkušnjami.
A stranka ostaja precej razdvojena zaradi številnih razočaranih privržencev Clintonove. Obama je kandidaturo demokratske stranke kot prvi Afroameričan uradno dobil 28. avgusta na demokratski konvenciji v Denverju.
Presenečenje št. 2: neuničljivi povratnik McCain
Na republikanski strani je bila tekma za nominacijo prav tako zelo zanimiva, a manj umazana in predvsem - krajša.
Potem, ko je zaradi številnih strateških napak izpadel predhodni favorit, nekdanji newyorški župan Rudy Giuliani, je tekma postala troboj med nekdanjim guvernerjem iz Arkansasa, populističnim Mikeom Huckabeejem, nekdanjim guvernerjem Massachussettsa, milijonarskim mormonom Mittom Romneyjem, in veteranskim senatorjem iz Arizone Johnom McCainom.
Slavil je slednji in v primeru zmage na volitvah bi postal najstarejši predsednik v prvem mandatu. Ob ustoličenju bi vojni veteran, ki je v ujetništvu preživel pet let, štel že častitljivih 72 let.
URADNI PREDSEDNIŠKI IN PODPREDSEDNIŠKI KANDIDATI 2008
Demokratska stranka
- Za predsednika: senator Barack Obama (Illinois, r. 1961; soproga Michelle Obama, dva otroka)
- Za podpredsednika: senator Joe Biden (Delaware, r. 1942)
Republikanska stranka
14. januar 2008 – 1. dem. preliminarne volitve v Iowi
21. januar 2008 – 1. rep. preliminarne volitve v Iowi
3. junij 2008 – zadnje dem. preliminarne volitve
9. junij 2008 – zadnje rep. preliminarne volitve
25. – 28. avgust 2008 – demokratska nacionalna konvencija (Denver, Kolorado)
1. – 4. september 2008 – republikanska nac. konvencija (St Paul, Minnesota)
4. november 2008 – predsedniške volitve
15. december 2008 – elektorski glasovi uradno oddani
6. januar 2009 – elektorski glasovi uradno prešteti pred kongresom
20. januar 2009 – slovesna prisega novega predsednika
- Za predsednika: senator John McCain (Arizona, r. 1936; druga soproga Cindy McCain, 7 otrok)
- Za podpredsednika: guvernerka Sarah Palin (guvernerka ZD Aljaske, r. 1964, Idaho)
Časovni okvir
Zgodnja stopnja
Potencialni kandidati so se začeli pojavljati že leta 2006, v letu 2007 pa je zbiranje sredstev potekalo že s polno paro. V toku preliminarnih volitev za izbiro kandidata vsake stranke je javnost že dodobra spoznala kandidate, mediji so izpostavljali favorite, potekale so debate, ki so se vrtele predvsem okoli osemletne Busheve zapuščine, vojne v Iraku in gospodarstvom.
Demokrati so že 21. februarja začeli z debatami in forumi v Nevadi, republikanci so prvo televizijsko debato priredili v New Hampshiru 4. aprila.
Od predvolilnih zborovanj do strankarskih konvencij
Uradni predsedniški kandidati strank so izbrani prek zapletenega postopka volitev predvolilnih in strankarskih zborovanj ter konvencij zveznih držav.
Postopek traja od januarja do junija, a kot se je v preteklosti vedno znova izkazalo (tudi na volitvah leta 2004), tako republikanskega kot demokratskega kandidata dejansko odločijo že zgodnje preliminarne volitve tam nekje do marca, saj vodilni kandidati zberejo že dovolj glasov delegatov za zmago.
Obe vodilni stranki predvolilna zborovanja začnejo v Iowi in nadaljujejo v New Hampshiru in nenapisano pravilo je, da kdor zmaga v teh dveh (sicer majhnih) državah, jim uspe tudi končna zmaga za nominiranca svoje stranke. Tega nato stranka tudi uradno potrdi na strankarski konvenciji.
Kaja Sajovic
