ZDA so odločene, da bodo v Vzhodni Evropi postavile del svojega protiraketnega ščita. Na svojo stran skušajo pridobiti Poljsko in Češko, a so zaradi tega močno ogroženi odnosi med ZDA in Rusijo. Nam morda preti nova hladna vojna?
ZDA nameravajo zgraditi ogromen protiraketni obrambni sistem, v katerega že zdaj vsako leto vložijo približno deset milijard dolarjev. Sistem naj bi sestavljali radarji in balistične rakete, zaznal pa naj bi izstrelke z jedrskimi, kemičnimi in biološkimi konicami in jih sestrelil. Temeljni elementi sistema so prestrezne rakete in visokozmogljive radarske postaje, kjer naj bi radarji usmerjali prestrezne rakete k cilju in dosegli njegovo uničenje z neposrednim zadetkom.
Ščit s kopensko, zračno, pomorsko in vesoljsko komponento
Sistem je sestavljen iz kopenske, zračne, vesoljske in pomorske komponente. Pomorsko komponento sestavljajo ameriške vojaške ladje, ki so opremljene s sodobnimi radarji ter z zmogljivimi informacijskimi in raketnimi sistemi, ki omogočajo prestrezanje balističnih raket. ZDA se trudijo razviti tudi vesoljsko in zračno komponento, kjer bodo ključno vlogo nosila letala, opremljena z laserji, ki bodo ZDA omogočila, da prestrežejo rakete že na začetku poleta, ko raketa šele pridobiva hitrost in višino ter je zato zelo ranljiva.
Ameriški protiraketni ščit že vključuje oporišči doma, na Aljaski in v Kaliforniji, oporišče na Grenlandiji, o možnosti namestitve pa se z Washingtonom pogaja tudi Velika Britanija. Na Češkem naj bi ZDA postavile radarsko postajo, na Poljskem pa deset oporišč z raketami, ki naj bi prestregle morebitne balistične izstrelke iz ogrožajočih držav.
Češka in Poljska vedno bolj dojemljivi
Češka vlada postavitev ščita na svojem ozemlju podpira, javno mnenje pa temu nasprotuje. K postavitvi ščita se nagiba tudi poljska vlada, ki je ZDA že sporočila, da se zavzema za pogajanja o možnosti postavitve protiraketnega ščita na njenem ozemlju. Vendar je vlada poudarila, da bodo morali natančno doreči vse podrobnosti in da bodo morali vsi morebitni sporazumi prispevati h krepitvi varnosti za Poljsko in ZDA ter h krepitvi mednarodne varnosti.
Moskva nad ščitom ni navdušena
Največja enota protiraketnega ščita, postavljena na Poljskem in Češkem, močno razburja Moskvo. Kremelj v postavitvi ščita vidi rušenje svetovnega strateškega ravnovesja in strah pred ponovno oboroževalno tekmo, ki ima lahko, če izbruhne v vojno, nepredstavljive posledice za ves svet.
Obe strani, tako ameriška kot ruska, trdno stojita na svojih stališčih in se ne nameravata premakniti. Ruska stran s predsednikom Vladimirjem Putinom na čelu odločno nasprotuje tako širitvi zveze Nato na Vzhod kot tudi nameščanju ameriške vojaške infrastrukture ob mejah z Rusijo. Po mnenju Moskve to močno ogroža varnost Rusije, krši vse pretekle miroljubne dogovore in vodi v novo oboroževalno tekmo. Ruski predsednik Putin je že napovedal učinkovit strateški dogovor, če bo Washington nadaljeval gradnjo ščita in še naprej kršil dogovore ter zagrozil z odpovedjo sporazuma o uničenju vseh jedrskih raket srednjega in kratkega dosega.
ZDA trdijo, da ne ogrožajo Rusije
Po drugi strani ameriška administracija trdi, da bi ščit varoval ZDA in njene evropske zaveznice pred morebitnimi napadi "malopridnih" držav, med katere se na najvišje mesto uvrščata Iran in Severna Koreja, in da nima postavitev ščita nikakršne zveze z Rusijo. Ameriški obrambni minister Robert Gates je skušal Rusijo potolažiti s trditvijo, da je bila "ena hladna vojna popolnoma dovolj" in da postavitev ščita nikakor ne bo ogrozila odnosov med Rusijo in ZDA.
Na postavitev ameriškega protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi prihajajo pomisleki z vsega sveta. Mnogi strokovnjaki in politiki so prepričani, da problematične države, kot je Severna Koreja, v kratkem času ne morejo izdelati raket, za katere bi bil potreben načrtovan obrambni sistem. Generalni sekretar zveze Nato, Jaap de Hoop Scheffer, je opozoril na to, da bi postavitev ščita lahko razdelila zavezništvo in ogrozila varnost po svetu, oglasila pa se je tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je dejala, da se je o namestitvi delov ameriškega protiraketnega ščita nujno treba pogajati znotraj zveze Nato, da bi se tako izognili razkolom med članicami zavezništva.
