4. novembra 2008 je Barack Hussein Obama, sin Kenijca in Američanke, zmagal na volitvah in postal 44. predsednik ZDA.
Pravnik, profesor, senator, soprog, oče - to so le nekatere izmed "funkcij", ki razkrivajo, kdo je 47-letnik. Demokratski senator se je rodil 4. avgusta v Honolujuju na Havajih Američanki Ann Dunham in Kenijcu Baracku Obami starejšemu, ki sta se spoznala na havajski univerzi, kamor je prišel Obama st. na študijsko izmenjavo. Njegova mama se je po ločitvi od Obamovega očeta poročila z Indonezijcem Lolom Soetorom in družina se je leta 1967 preselila v Džakarto.
Po srednji šoli se je Obama preselil v Los Angeles, kjer je dve leti študiral na kolidžu Occidental College, potem pa se preselil v New York, kjer je šolanje nadaljeval na univerzi Columbia, smer politična znanost - mednarodni odnosi
Po štirih letih življenja v velikem jabolku se je preselil v Chicago, kjer je tri leta delal kot direktor v organizaciji Developing Communities Project, ki je družbena organizacija v lasti cerkve. Sredi leta 1988 je prvič potoval v Evropo, potem pa prvič obiskal svoje sorodnike v Keniji. Jeseni leta 1988 je začel študirati na pravni fakulteti na Harvardu in že po prvem letu študija postal urednik pravne revije, po drugem letu pa vodja celotnega uredništva, o čemer so se takrat mediji na široko razpisali, saj je bil prvi temnopolti glavni urednik.
Svojo ženo Michelle Robinson je Obama spoznal junija 1989, ko je opravljal poletno delo v pravni družbi Sidley Austin, zanimivo pa je, da je bila Robinsonova njegova nadrejena in je sprva zavračala njegova vabila na zmenke. A konec poletja sta le postala par, se leta 1991 zaročila, 3. oktobra 1992 pa si obljubila večno zvestobo.
Leta 1996 je bil prvič izvoljen za senatorja v zvezni državi Illinois, kar je ponovil še v letih 1998 in 2002, medtem ko ga je leta 2000 v boju za mesto v predstavniškem domu porazil Bobby Rush. Leta 2003 je postal predsednik senatnega komiteja za zdravje in družbene storitve: eden izmed njegovih največjih dosežkov je, da je Illinois postal prva zvezna država, kjer morajo biti zaslišanja zaradi umorov posneta s kamero. Leta 2004 se je umaknil iz illinojskega senata in se podal v boj za ameriški senat, o čemer je začel razmišljati že sredi leta 2002. Na primarnih volitvah marca 2004 je prejel 52 odstotkov glasov, junija se je umaknil njegov pričakovani republikanski protikandidat Jack Ryan, ki ga je avgusta nadomestil Alan Keyes, novembra pa je Obama z njim na volitvah dobesedno pometel: prejel je 70 odstotkov glasov, Keyes pa 27.
4. januarja 2005 je Obama zaprisegel in postal peti afroameriški senator v ameriških zgodovini. Postal je član več senatnih odborov, med njimi tudi zunanjepolitičnega, v okviru katerega je obiskal Vzhodno Evropo, Bližnji vzhod, osrednjo Azijo in Afriko.
2007 oznani kandidaturo za predsedniškega kandidata
10. februarja 2007 je pred zgradbo kapitola v Springfieldu naznanil svojo kandidaturo za demokratskega predsedniškega kandidata na volitvah 2008. Kraj je bil simboličen: tam je leta 1858 Abraham Lincoln povedal svoj znameniti govor House Divided. Na začetku svoje kampanje se je osredotočil na tri točke: kritiko politike Georgea Busha v Iraku, odvisnost ZDA od tujih energentov in zavzemanje za javno zdravstvo.
Po mesecih ostre kampanje proti Hillay Clinton je postajalo, da je zmagovalec Obama: 23. avgusta je tudi uradno postal demokratski predsedniški kandidat, za svojega podpredsedniškega kandidata pa je izbral prekaljenega političnega mačka Joeja Bidna.
4. novembra 2008 je premagal republikanskega kandidata Johna McCain in postal 44. predsednik ZDA. "Nikoli ne bom pozabil, komu dejansko pripada ta zmaga: pripada vam," je prvem nagovoru po objavi zmage dejal novi ameriški predsednik Barack Obama. "Svetu smo poslali sporočilo, da nismo le skupek posameznikov ali skupek demokratskih in republikanskih držav, ampak smo resnično Združene države Amerike. Je tu kdo, ki še vedno dvomi, da so ZDA dežela, kjer je vse mogoče, je tu kdo, ki se sprašuje, ali so sanje naših očetov še vedno žive, ki dvomi o naši demokraciji? Danes ste dobili odgovor."
Čaka ga težka dediščina Georga Busha: za začetek dve vojni, v Iraku in Afganistanu ter najhujša gospodarska kriza po letu 1930. Pričakovanja so velika, ne le v ZDA, temveč tudi v drugih državah sveta.
Ksenja Tratnik
