Glavno vodilo baskovske separatistične organizacije Eta je neodvisnost ozemelj, ki pripadajo Baskom. Na svoj obstoj in zahteve opozarjajo s terorističnimi napadi, zaradi katerih je od začetka njihovega delovanja umrlo že več kot 850 ljudi.
Potem ko je marca 2006 je Eta po skoraj 40 letih nepričakovano razglasila premirje in špansko vlado pozvala k sodelovanju in pogajanjem za mir v Baskiji, je junija 2007 premirje prekinila. Že prej, 30. decembra 2006, je kljub premirju izvedla napad na madridskem letališču Barajas, kjer je bilo ranjenih 19 ljudi, dva Ekvadorca pa sta umrla. To sta bili prvi smrtni žrtvi po letu 2003, ko so Etine eksplozije terjale tri življenja, vlada pa je takoj po napadu dialog z Eto prekinila.
Zgodovina Ete
Eta je nastala 31. julija 1959, ko je skupina skrajnih študentov v baskovskem mestu Bilbao ustanovila skupino Euskadi Ta Askarasuna (Baskija in svoboda). Organizacija je nastala kot odgovor na pasivnost glavne baskovske nacionalistične stranke PNV, njihova politika pa temelji na štirih postulatih: obramba baskovščine, etnicizem (kot nadgradnja rasizma), protišpansko delovanje in zahteva po neodivsnosti ozemelj, ki po njihovem mnenju pripadajo Baskom (tri avtonomne pokrajine v Španiji in tri na jugu Francije).
Prvi napad se je ponesrečil
Prvi napad so skušali izvesti 18. julija 1961, a je poskus iztirjenja vlaka, na katerem so potovali Frankovi privrženci, propadel. V prvih letih delovanja se je Eta ukvarjala večinoma s postavljanjem razstreliv, ki niso zahtevali žrtev.
Utrditev skupine leta 1962
Skupina se je utrdila maja 1962, ko je na prvi skupščini v Bayoni v Franciji določila glavne cilje svojega delovanja. Predstavila se je kot Baskovsko revolucionarno gibanje za nacionalno osvoboditev, ki zavrača vsakršno sodelovanje z baskovskimi strankami ali združenji, ki niso nacionalistična. V Bayoni so se samooznačili za podtalno revolucionarno organizacijo, ki kot sredstvo za neodvisnost Baskije zagovarja oboroženi boj.
Financira se z ugrabitvami in izsiljevanji
V nekem Etinem poročilu iz leta 1996, ki ga je odkrila baskovska policija, je bilo zapisano, da Eta za svojo dejavnost dnevno porabi skoraj 170.000 evrov, na leto pa kar 3.245.4000 evrov. Na začetku delovanja se je organzacija financirala z napadi na banke, a je to postopoma opuščala in raje začela z ugrabitvami in izsiljevanji poslovnežev, ki so morali plačevati t.i. revolucionarni davek. V zadnjih policijskih akcijah so odkrili novo donosno dejavnost in tako skuša Eta prati denar, ki ga pridobiva s pomočjo mafijskih ali drugih nezakonitih dejavnosti.
Premirje iz leta 1998
16. septembra 1998 je Eta oznanila brezpogojno in dokončno premirje, ki je začelo veljati dva dni kasneje. Takratni predsednik španske vlade Jose Maria Aznar je dan za napovedano prekinitvijo nasilja organizaciji ponudil večjo fleksibilnosti, a le pod pogojem, da se bo nepreklicno držala premirja. Aznar je leta 1995, takrat še kot vodja opozicije, preživel Etin atentat, in posledično kot eno najpomembnejših nalog vlade določil uničenje te organizacije.
Španski parlament je takrat, v upanju na premirje, vlado enoglasno pozval, naj ublaži svojo politiko do zapornikov, ki prestajajo zaporne kazni zaradi zločinov, povezanih z Eto, in tako so le 10 dni za tem s Kanarskih otokov, Ceute in Melille na Iberski polotok pripeljali najhujše Etine zapornike.
Takrat sta se vlada in Eta dogovarjali o začetku pogajanj, ki pa jih je slednja večkrat prestavila. 28. novembra je premier Aznar španskega kralja obvestil, da je Eta enostransko, tako kot ga je razglasila, premirje tudi prekinila. Le nekaj dni zatem sta v Kataloniji dva policista prestregla kamion, poln razstreliva, ki je bil namenjen v Madrid. Potrditev prekinitve premirja pa so bili tudi napadi januarja 2000, ko je Eta razstrelila avtomobil z več kot 20 kilogrami eksploziva, pri čemer je umrl neki policist.
Sporno premirje v Kataloniji
Predzadnje premirje je Eta razglasila februarja 2004, a je bilo to le delno, saj je veljalo zgolj za avtonomno pokrajno Katalonijo. V Madridu in drugje po državi je ta poteza vzbudila ogorčenje, saj naj bi se neki katalonski politik na svojo lastno pest pogajal s člani teroristične skupine.
Stranke, povezane z Eto
V Baskiji obstaja veliko organizacij, ko so tako ali drugače povezane z Eto. Najpomembnejša je politična stranka Herri Batasuna (Združen narod, HB), ki je leta 1978 nastala kot koalicija z marksističnimi in leninističnimi usmeritvami. Leta 1997 je sodnik Baltazar Garzon HB povezal z Eto in vse kandidate stranke, ki so kandidirali na lokalnih volitvah, poslal v zapor. Le nekaj mesecev kasneje se je v Baskiji pojavila nova politična platforma z imenom Euskal Herritarrok, v katero se je vključila večina simpatizerjev HB-ja in ki je vodila podobno politiko kot njena predhodnica. Stranka se je znašla celo v vladni koaliciji, ker Baskovski nacionalistični stranki (PNV) ni uspelo zbrati dovolj podpore za vladanje. Čez devet mesecev so sodelovanje zaradi umora baskovskega socialističnega voditelja prelomili, kar je vodilo v izstop EH-ja iz baskovskega parlamenta. Na avtonomnih baskovskih volitvah leta 2001 se je podpora stranki prepolovila.
Ilegalizacija Batasune
Junija 2001 je nastala nova politična opcija, povezana z Eto. Imenovala se je Batasuna, njeni ustanovitelji pa so upali, da bodo na svojo stran pridobili skrajneže, ki se z nasiljem borijo za samostojnost Baskije. Batasuna je na baskovskih parlamentarnih volitvah dobila 10 odstotkov glasov, leto zatem pa je španski parlament stranko, ki naj bi bila politično krilo Ete, prepovedal.
Sodnik Baltazar Garzon je stranki najprej zasegel vse dobrine in blokiral vse bančne račune. 26. avgusta leta 2002 je prepovedal vse aktivnosti stranke v naslednjih treh letih in dal zapreti vse njihove prostore. Na isti dan je španski parlament na podlagi zakona o strankah sprejel zakon, ki je za nezakonito razglasil Batasuno in s tem prepovedal njeno delovanje. Jeseni 2007 je policija aretirala več najbolj pomembnih voditeljev Batasune, kar je močno ohromilo njeno delovanje.
Eta je na spisku terorističnih organizacij
Eta se je na pobudo Španije znašla tudi na spisku terorističnih organizacij, ki so ga pripravile ZDA in Evropska unija.
Napoved prenehanja nasilja
Marca 2006 je Eta torej napovedala stalno prekinitev nasilja in vključitev v demokratični politični proces. S tem naj bi se končalo 37 let nasilja, a je Eta svojo možnost kmalu zapravila. Kljub vsemu je španska vlada s premierjem Josejem Luisom Rodriguezom Zapaterom na čelu januarja letos izrazila pripravljenost na nadaljnje sodelovanje z Eto in pripravljenost na obnovitev dialoga, s čemer pa so ujezili mnoge Špance, ki jim strah pred morebitnimi novimi napadi Ete ne da miru.
