Na referendumu o prihodnji državni ureditvi so se maja 2006 prebivalci Črne gore odločili za samostojnost.
S spremembo ustave leta 2003, ki je prinesla razpustitev Jugoslavije, sta se namreč Srbija in Črna gora združili v ohlapno skupnost z večjo avtonomnostjo za obe republiki in se zavezali, da bosta čez tri leta omogočili izvedbo referenduma o neodvisnosti republik.
Črnogorski parlament je odločil, da bo referendum za samostojnost potekal 21. maja, in s tem znova postavil v ospredje burne razprave med Srbi in Črnogorci. Večina javnomnenjskih raziskav je ves čas napovedovalo tesen izid, kar so potem uradni izidi potrdili. Po prvih uradnih izidih je za samostojnost je glasovalo 55,4 odstotka, le malo več od zahtevane meje 55 odsototkov, ki jih je za priznanje referenduma zahtevala Evropska unija. Na referendumu je lahko volilo 484.718 ljudi, volivci pa so prišli tudi iz Srbije in tujine.
3. junija je na podlagi rezultatov parlament svečano razglasil samostojnost. Kmalu so jo priznale vse največje velesile, 15. junija tudi Srbija. Še istega meseca je bila nova država sprejeta v Združene narode in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi. Na začetku leta 2007 je sledilo šečlanstvo v IMF-u in Svetovni banki.
Mešana sestava prebivalstva
Črna gora ima 620.000 tisoč prebivalcev. med njimi 43 odstotkov Črnogorcev, 32 odstotkov Srbov, preostalo četrtino pa sestavljajo Bošnjaki, Albanci in druge narodnosti. Večina je pravoslavcev, pomemben pa je tudi delež muslimanov, medtem ko so druge veroizpovedi manj zastopane.
Sredi 18. stoletja je Črna gora že razglasila samostojnost, 1910 pa je postala kraljevina, ki se je po prvi svetovni vojni priključila Srbiji in po drugi svetovni vojni postala ena izmed šestih republik Jugoslavije. Po osamosvojitvi Slovenije, Hrvaške in Makedonije so leta 1992 v Črni gori na referendumu glasovali za ostanek v federaciji, takrat pa ga je podprlo dve tretjine volivcev.
