Vladavina francoskega predsednika Jacquesa Chiraca se po 12 letih končuje. Boj za nasledstvo v Elizejski palači je že v polnem zamahu, odgovor na to, kdo bo novi predsednik francoske republike, pa bomo dobili v spomladanskih mesecih.
Francoskega predsednika, ki je vodja izvršne veje oblasti, volijo državljani na neposrednih volitvah za pet let. Predsednik ima najpomembnejšo politično funkcijo v državi. Predseduje zasedanjem ministrskega kabineta in je odgovoren za zunanjo politiko in obrambo države.
Chirac se poslavlja od Elizejske palače
Jacques Chirac, ki je v Elizejski palači kraljeval zadnjih 12 let (leta 2000 so namreč sedemletni predsednikov mandat spremenili v petletnega), je že napovedal, da je politično kariero končal in se ne bo več potegoval za voditelja Francozov.
Chiracova ponovna kandidatura se je sicer že prej zdela neverjetna zaradi nekaterih političnih napak in neuspehov v drugem mandatu, med katerimi so bili najodmevnejšii nepriljubljenost njegove administracije, poraz na referendumu o evropski ustavi in neprimerljivo večja priljubljenost Nicolasa Sarkozyja znotraj Chiracove lastne stranke.
Francoska ustava sicer ne omejuje števila mandatov na mestu predsednika, a bi bil tretji Chiracov mandat precedens v peti republiki. Kdo bo njegov naslednik, bodo francoski državljani prvič odločali 22. aprila, drugi krog pa je napovedan za 6. maja.
Na devetih predsedniških volitvah v peti republiki se za mesto voditelja francoske države poteguje 12 kandidatov. Vendar pa je tistih najbolj resnih, ki imajo resnično največje možnosti za zmago, manj. Ti so:
Segolene Royal
Nekdanja ministrica je kandidatka socialistične stranke. Je prva ženska kandidatka večje stranke za predsednico Francije. 52-letna izzivalka ima podporo svoje stranke, dobro uvrstitev pa ji napovedujejo tudi javnomnenjske raziskave, saj se je volivcem prikupila, ker ni del že znane politične garniture in ker pogosto zagovarja stališča, ki so drugačna od preostalih predstavnikov socialistične stranke. Če bo zmagala, je obljubila izboljšave v socialnem programu, dvig minimalne plače s 1.250 na 1.500 evrov in nižje najemnine za nepremičnine. Obljubila je tudi višjo podporo za brezposelne in upokojence ter ustanovitev ljudske komisije, ki bo nadzirala delo skupščine, in ustanovitev prevzgojnih taborov za mlade prestopnike.
Nicolas Sarkozy
51-letni ambiciozni politik, ki je odstopil z mesta notranjega ministra, da se je lahko popolnoma predal predsedniški kampanji, svojih ambicij, da bo nekoč postal francoski predsednik, ni skrival nikoli. Je predsednik stranke UMP (Union pour un Mouvement Populaire), ki je njegovo kandidaturo podprla z 98 odstotki glasov vseh članov. Člani stranke, ki ji pripada tudi Jacques Chirac, lahko sicer kandidirajo kot neodvisni kandidati, a ni pričakovati, da bi ga kateri od strankarskih protikandidatov prehitel. Sarkozy državljanom obljublja, da jim bo kot predsednik zagotovil, da bodo pretrgali s preteklostjo, želi si tesnejših vezi z ZDA, velja pa tudi za zagovornika evra in Evropske unije.
Francois Bayrou
55-letni predsednik sredinske stranke UDF (Union pour la Democratie Francaise). Za predsedniškega kandidata ga je imenovala stranka, ki je bila dolgo časa tesna zaveznica stranke UMP, a se je odločila, da bo zavzela bolj neodvisno stališče in se v boj za Elizejsko palačo podala s svojim kandidatom. Za predsedniško mesto je kandidiral že leta 2002, ko je zbral 6,84 odstotkov glasov.
José Bové
Glavni datumi francoske kampanje:
25. februar: odlok za sklic predsedniških volitev.
16. marec: rok, ko morajo vsi kandidati predložiti 500 zahtevanih podpisov.
20. marec: ustavni svet objavi uradni seznam kandidatov, ki se bodo potegovali za mesto predsednika.
9. april: začetek uradne volilne kampanje.
20. april: konec uradne volilne kampanje.
22. april: prvi krog volitev.
25. april: razglasitev uradnih rezultatov prvega kroga volitev.
27. april: objava uradnega seznama kandidatov za drugi krog volitev.
6. maj: drugi krog volitev.
10. maj: razglasitev uradnih izidov drugega kroga volitev.
17. maj: Iztek mandata Jacquesa Chiraca in zadnji dan za predajo poslov.
53-letni borec za pravice kmetov in protiglobalizacijski aktivist na volitvah nastopa kot neodvisni kandidat, ob objavi kandidature pa je dejal, da je kandidat protikapitalistične skrajne levice, ki predstavlja upor proti ekonomskemu liberalizmu in da si želi postati glasnik tistih, ki nimajo glasu. Francoze je pozval, naj ga volijo, če si želijo poraziti desnico in skrajno desnico. Je borec proti vplivom globalizacije in nasprotnik evropskega združevanja in evropske ustave, bil je tudi eden od zagovornikov francoskega "non" na referendumu o evropski ustavi leta 2005, trenutno pa se bojuje proti moratoriju na uporabo gensko spremenjenih rastlin.
Jean-Marie le Pen
Predsednik skrajno desničarske stranke Front National na predsedniških volitvah kandidira že četrtič. Največji preboj je 78-letniku uspel na volitvah leta 2002, ko se je v drugem krogu pomeril z Jacquesom Chiracom, a ga je podprlo le 16,68 odstotkov Francozov. Glavni značilnosti stranke Front National sta sta nacionalizem in šovinizem. Nasprotujejo EU-ju, saj so mnenja, da evropske integracije zmanjšujejo osnovne vrednote francoskega naroda, in skušajo prepričati povprečnega francoskega državljana, da Schengen oz. odprava meja med državami povečuje možnost migracij. Nasprotujejo evropskemu državljanstvu, saj naj bi bilo to v nasprotju z nacionalnimi načeli in z zakoni Republike. Le Pen je prepričan, da francoski narod z evropskim povezovanjem izgublja svojo identiteto in da se zmanjšuje moč simbolov države, kot sta nacionalna valuta in državljanstvo.
Se obeta kaj nepredvidljivega?
Kdo bo naslednik Jacquesa Chiraca bo torej znano najkasneje sredi maja. Na zadnjih predsedniških volitvah je svet presenetila uvrstitev skrajnega desničarskega kandidata Jean-Marie le Pena v drugi krog volitev, kjer ga je kasneje z veliko večino premagal Chirac. Se nam tudi letos obeta kakšno podobno presenečenje?
