Obešenje trinoga Sadama Huseina po invaziji koalicije voljnih pod vodstvom ZDA leta 2003 naj bi Iraku prinesel demokracijo, mir in blagostanje, a je resnično stanje povsem nasprotno.
Huseinov večetnični Irak, ena najbogatejših držav na Bližnjem vzhodu, je bil vse do konca 80. let zaveznik Zahoda, predvsem zaradi ameriškega spora z Iranom in seveda zaradi izjemno bogatih rezerv nafte. Situacija se je obrnila po Huseinovem napadu na Kuvajt leta 1990, kar je sprožilo prvo zalivsko vojno, Iraku pa naložilo gospodarske sankcije in zahteve po razorožitvi, zlasti od kemičnega in biološkega orožja, s katerim bi Husein lahko ogrožal stabilnost regije.
Koalicija voljnih ni verjela inšpektorjem
Zahod je vseskozi sumil, da jih Husein vleče za nos in da še vedno razvija orožje za množično uničevanje, odkrite grožnje Huseinovemu režimu pa so se iz Washingtona začele vrstiti po nastopu predsednika Georgea Busha ml. in po terorističnem napadu 11. septembra 2001, s katerim je iraškega voditelja Bela hiša skušala na vsak način povezati.
Čeprav inšpektorji ZN-a v državi v številnih pregledih niso naleteli na nikakršen sum o skrivališčih prepovedanega orožja in da so bili na zelo trhlih tleh tudi "dokazi" ameriških obveščevalcev, so ZDA s koalicijo "voljnih" držav brez odobritve Varnostnega sveta ZN-a in ob velikem nasprotovanju nekaterih evropskih sil, Rusije in Kitajske 20. marca 2003 napadle Irak.
Vojaška zmaga je bila hitra, predsednik Bush je že 2. maja na letalonosilki razglasil zmago in konec vojne. Orožja za množično uničevanje niso nikoli našli.
|
Število žrtev ob 4. obletnici invazije: |
Zahodni vojaki, ki jih je sprva večina prebivalstva imelo za osvoboditelje, so si ugled zapravljali z zlorabami ujetnikov v 
zaporih in streljanjem nedolžnih civilistov; v zadnji tak hujši incident so bili vključeni varnostniki pojetja Blackwater. Sektaško nasilje med suniti in šiiti ter etnično čiščenje nekdaj povsem mešanih okolij je medtem ob nemoči Zahoda dosegalo vedno nove epizode. Ena največjih prelomnic se je zgodila s samomorilskim napadom na šiitsko sveto mošejo v Samari pomladi 2006. Dnevno so se začeli vrstiti samomorilski napadi sunitov, ki terjajo tudi po več ducat življenj hkrati, šiiti pa so začeli odgovarjati z vodi smrti in pokoli sunitskega prebivalstva. V razmere so se s podporo obema stranema začele vmešavati še sosednje države.
Bush vztraja kljub hudim pritiskom
Medtem se je začela zelo krhati tudi koalicija voljnih, ki jo je zapustilo že veliko tudi sprva najglasnejših držav (Italija, Španija), vse večje nasprotovanje prisotnosti Američanov v državi pa je prisotno tudi v ZDA, kjer so razmere v Iraku že povzročile hud poraz republikancev na kongresnih volitvah. Predsednik Bush kljub vsemu vztraja pri svojem načrtu za urejanje razmer v Iraku, v katerem že vsi govorijo o odkriti državljanski vojni.
