Po dolgotrajni vojni na jugu Sudana, ki se je končala s sklenitvijo miru z uporniki, je leta 2003 na zahodu te največje države v Afriki izbruhnila nova kriza, ki je zahtevala do 300.000 življenj, razseljenih pa je več kot dva milijona ljudi.
Če so se arabski muslimani v vojni na jugu ob podpori vlade v Kartumu spopadali z neislamskim črnskim prebivalstvom, je konflikt v zahodni pokrajini Darfur ob meji s Čadom predvsem etnične narave, saj arabski muslimani napadajo Afričane, ki pa so prav tako
muslimani.
Konflikt na jugu
Že ob razglasitvi neodvisnosti leta 1956 so na jugu Sudana, ki obsega tako veliko ozemlje kot Francija in Nemčija skupaj, zahtevali avtonomijo, kar je vlada zavrnila, zato je izbruhnil upor, ki je s presledki trajal skoraj pol stoletja in se končal leta s sklenitvijo mirovnega sporazuma, ki je predvideval delitev oblasti med vlado in uporniki.
Prebivalce na jugu, ki so pretežno animističnih verovanj in kristjani, je želela islamistična vlada v Kartumu na silo islamizirati, v desetletjih vojne pa je življenje izgubilo 2 milijona ljudi, od tega večina civilistov, štiri milijone ljudi pa je bilo razseljenih in so životarili v begunskih taboriščih, kjer so jih oblasti načrtno stradale.
Trpljenje prebivalstva
Sudanska vojska je med vojno velikokrat z letali bombardirala vasi na jugu, kjer naj bi se skrivali uporniki, pri tem pa so umirali predvsem nedolžni civilisti. Vlada je oboroževala arabske milice in jih podpirala pri ropanju in požiganju vasi ter zasužnjevanju ujetih vaščanov.
Leta 1983 je pod vodstvom polkovnika Johna Garanga nastala Sudanska ljudska osvobodilna vojska (SPLA), ki se je borila proti vladnim silam.
Dogovor med vlado in uporniki
Zaradi odkritja zalog nafte na jugu, obojestranske izčrpanosti po dolgih letih spopadov in groženj ZDA, da bodo začele vojaško podpirati upornike, sta vlada in SPLA sklenila mirovni sporazum, s katerim so ustanovili prehodno vlado za obdobje šestih let. Dogovor predvideva tudi delitev dobička od črpanja nafte.
Vodja upornikov Garang je v skladu s sporazumom postal namestnik predsednika Al Baširja, vendar pa je kmalu po nastopu funkcije umrl v nesreči helikopterja, na položaju pa ga je zamenjal drugi človek SPLA-ja Salva Kir. Po šestletnem prehodnem obdobju se bodo lahko prebivalci na jugu na referendumu odločili za neodvisnost in morebitno odcepitev od severnega dela.
Težava ostaja uvedba islamskega prava šarije, ki ga oblasti že izvajajo v severnem delu in si prizadevajo, da bi ta veljal za celo državo, čemur pa na jugu ostro nasprotujejo.
Izbruh krize na zahodu
V Darfurju se je konflikt začel februarja 2003, ko sta zaradi nezadovoljstva nad ravnanjem arabskega režima v Kartumu, saj ta že več desetletij podpira arabske živinorejce na škodo afriških poljedelcev, nastali uporniški skupini Sudanska osvobodilna vojska (SLA) in kasneje še Gibanje za pravico in enakopravnost (SEM).
Vlada se je ustrašila napredovanja upornikov, zato je znova začela oboroževati arabske milice, imenovane Džandžavid, ki naj bi štele več kot deset tisoč oboroženih pripadnikov, med katerimi je veliko izpuščenih zapornikov. Džandžavide obtožujejo napadov na afriške vasi, kjer naj bi pobili že najmanj 30.000 ljudi, predvsem mladih moških, ki bi se lahko pridružili upornikom.
Val beguncev
Zaradi napadov je domove zapustilo že več kot 1,2 milijona ljudi, mnogi od njih pa pripovedujejo, da so pred prihodom arabskih milic vasi napadla vladna letala, nato pa so na konjih prijezdili Džandžavidi, ki so pobijali preplašene vaščane, posiljevali ženske, ropali in zastrupljali zaloge pitne vode.
Mnogi begunci so pribežali tudi v sosednji Čad, kjer je v begunskih taboriščih že več deset tisoč ljudi, vendar arabske milice velikokrat napadejo tudi čez mejo, ki jo je v tem obsežnem puščavskem območju težko popolnoma nadzirati.
Nevzdržne razmere
Združeni narodi so konflikt v Darfurju označili za trenutno največjo humanitarno krizo na svetu, mnoge človekoljubne organizacije, ki se trudijo pomagati beguncem, pa vlado obtožujejo zločinov proti človeštvu.
Mednarodna javnost je na dogajanja na zahodu postala pozorna šele, ko so opazovalci ZN-a konflikt v Darfurju primerjali z genocidom v Ruandi leta 1994, kjer je takrat umrlo 800.000 ljudi. To je bila sicer malce pretirana izjava, ki pa je vseeno spodbudila svetovne velesile, da so začele pritiskati na vlado, naj naredi vse za ustavitev nasilja.
Nemoč afriških držav
Pri krizi v Darfurju se je še enkrat pokazala nemoč afriških držav, združenih v Afriško unijo (AU), ki je leta 2002 nastala iz Organizacije afriške enotnosti (OAU), da bi učinkoviteje posredovala v konfliktih na kontinentu in ne bi bilo treba čakati na intervencije zahodnih držav.
Življenje v Darfurju