Vrnitev Libije v mednarodno družbo držav
Varnostni svet ZN-a je na pobudo ZDA ukinil sankcije. 19. decembra 2003, petnajst let po napadu ameriških letal na Gadafija, je libijsko zunanje ministrstvo objavilo, da se Libija odpoveduje poskusom razvoja jedrskega orožja. ZDA in Velika Britanija sta to odločitev pozdravile. Po tajnih pogajanjih z obema državama je libijski voditelj pristal na ustavitev razvoja jedrskega in kemičnega orožja in raket z velikim dosegom ter vso tehnologijo predal ZDA. Tako ameriški predsednik George Bush kot britanski premier Tony Blair sta Gadafija postavila za vzor drugim diktatorskim državam po svetu.
Po dolgih letih izolacije se skuša Tripoli tako vrniti v mednarodno skupnost držav. Januarja 2003 so Libijo celo imenovali za predsedujočo Komisije za človekove pravice pri ZN-u, mnogi pa opozarjajo, da morda ni vse nedolžno.
Gadafijeva podpora svetovnega terorizma
Po hudih bojih med nemško-italijanskimi enotami in britanskimi silami v 2. svetovni vojni so Libijo upravljali zavezniški upravitelji. Leta 1949 so v ZN-u izglasovali libijsko samostojnost, tako da je leta 1951 nastalo Združeno kraljestvo Libije. V obubožani deželi so leta 1958 odkrili nafto, kar pripomoglo k prenovi njenega gospodarstva.
Polkovnik Moamer Gadafi (rojen leta 1942) z železno roko vlada Libiji (uradno imenovani Socialistični arabski ljudski libijski džamahiriji) od leta 1969, ki je tedaj 27-letni odstavil kralja. Država je postala proarabska, protizahodna islamska republika s socialistično usmeritvijo.
Ameriški atentat na Gadafija
Aprila 1986 so ameriška vojna letala napadla več ciljev v Libiji, kjer bi se lahko nahajal Moamer Gadafi, tudi njegovo predsedniško rezidenco. V napadu je bila ubita njegova dveletna posvojena hčerka. ZDA so se za napad odločile na podlagi povezanosti Libije z nizom terorističnih dejanj, predvsem z bombnim napadom v diskoteki v zahodnem Berlinu dva tedna prej, ko sta umrla tudi dva Američana.
Administracija tedanjega predsednika Ronalda Reagana je po napadu napačno predvidevala, da bo Gadafi prenehal podpirati terorizem. Gadafijev režim je odgovoril s serijo terorističnih povračilnih akcij, ki so trajala skoraj štiri leta. Med temi naj bi bila tudi ugrabitev in umor Američana ter dveh Britancev v Bejrutu, v Sudanu napad na zaposlenega v ameriški ambasadi, libijska raketa, ki je bila izstreljena na ameriško vojaško postojanko v Italiji.
Plačilo 2,7 milijarde dolarjev odškodnine
Decembra 1988 je bilo nad Škotsko uničeno letalo družbe Pan Am Flight 103 ter letalo družbe UTA Flight 772, ki je eksplodiralo nad Nigrom septembra 1989. V sodnih postopkih so uradne libijske oblasti obtožili sodelovanja v obeh napadih na letala. Hkrati s priznanjem krivde je Gadafi obljubil plačilo 2,7 milijarde dolarjev družinam okoli 300 žrtev napada na letalo Pan Am 103 flight, ki je strmoglavilo pri mestu Lockerbie.
Ideje o skupnem afriškem nastopu proti Zahodu?
Gadafi je dolgo skušal uresničiti ideje o združitvi Afrike, ki bi skupno nastopila proti Zahodu. Egiptovska letala so leta 1977 napadla libijska letališča Al Adem pri Tobruku, Al Kufra in Um Alajan, pa tudi center za urjenje afriških prostovoljcev pri Al Jagbubu, kjer so dobili tudi zajetno dokumentacijo. Po poročilu egiptovske obveščevalne službe je Gadafi skupaj z Etiopijo in s sovjetsko pomočjo načrtoval napade na sredinske vlade po vsej severovzhodni Afriki.
V zadnjih časih naj bi se iste ideje združitve afriških držav pa naj bi se lotil z drugačnimi sredstvi. Tako je pozval na oblikovanje Afriške zveze (African Union), ki naj bi popolnoma zamenjala Organizacijo afriške enotnosti. Ta je sicer organizirano podobno kot Združeni narodi.
Razočaran nad Arabci, se je povezal z Afričani
Ameriško zaupanje v Gadafija naj bi izhajalo predvsem zaradi njegove nepovezanosti z drugimi arabskimi državama. Gadafi se je začel za Afriko zanimati v poznih devetdesetih letih, ko je je začutil, da ga je arabski svet izdal in zapustil. Tako so leta 1997 arabske države zavrnile njegov poziv, da ne bi spoštovale sankcije ZN-a proti Libiji, medtem ko je je to storilo kar nekaj afriških držav.
Gadafi naj bi v preteklosti igral vlogo političnega botra v mnogih državah Afrike: v Somaliji, Nigeriji, Zimbabveju in drugod. S posojili je podpiral zimbabvejskega diktatorja Roberta Mugabeja, dokler ni leta 2002 od njega zahteval vračilo sredstev v višini 360 milijonov dolarjev pomoči. Zimbabve naj bi Libiji plačal z lastniškimi deleži v poljedeljstvu, hotelih in naftni industriji.
