Tajvan si še posebej po zmagi Napredne demokratične stranke (DPP) na predsedniških volitvah leta 2000 prizadeva za samostojnost od Kitajske, čemur pa svetovna velesila ostro nasprotuje.
Tajvan je prišel pod kitajsko upravo med drugo svetovno vojno, ko so ZDA vstopile v vojno na strani Kitajske, zaradi česar se je ta odpovedala vsem prejšnjim sporazumom z Japonsko in vrnitev Tajvana postavila za enega od ciljev vojne. Z brezpogojno predajo Japonske leta 1945 se je to tudi zgodilo.
Komunisti zasedejo Peking
Od 30. let naprej je med nacionalisti pod 
vodstvom Čangkajška in komunisti z Maom Zedongom na čelu divjala državljanska vojna. Leta 1949, ko se je končala, so našteli dva milijona beguncev, ki so sledili svojim voditeljem na Tajvan. Istega leta je bila ustanovljena Ljudska republika Kitajska, Čangkajšek pa je nekaj mesecev pred tem za začasno glavno mesto Tajvana razglasil Tajpej.
Gospodarski razvoj Tajvana
V drugi polovici 50. let je Kitajska izvedla več manjših napadov na Tajvan, ameriški predsednik Dwight Eisenhower pa je otoku obljubil vojaško pomoč. V 60. letih se je Tajvan hitro gospodarsko razvijal, zato je ameriška pomoč postala nepotrebna.
Tajvan izključen iz ZN-a
Leta 1988 je Tajvan dobil prvega predsednika, ki se je rodil na otoku, Li Tenghuja. Ta je leta 1995 obiskal ZDA. Leto zatem je Kitajska na dan tajvanskih predsedniških volitev v bližini otoka izvajala domnevne vojaške vaje. ZDA so to videle kot sovražno dejanje, zato so tja poslale mornarico. Tenghuj je spet zmagal na volitvah.
Čen postane predsednik
Leta 2000 so bile na Tajvanu druge predsedniške volitve, na katerih je zmagal član demokratske stranke Čen Šujbjan, kar je končalo več kot 50-letno vladavino nacionalistov na otoku. Kitajska je sporočila, da bo opazovala Čena in da ne bo dopustila poskusov odcepitve.
Aprila 2001 je ameriški predsednik George Bush odobril prodajo velike količine orožja Tajvanu. Peking se je odzval z ostrim protestom. Na decembrskih parlamentarnih volitvah so zmagali demokrati in dokončno končali vladavino nacionalistov.
Tajvan sprejet v WTO
Prebivalstvo: 22,7 milijona Glavno mesto: Tajpej
Uradni jezik: mandarinska kitajščina
Glavna verovanja: taoizem, budizem, krščanstvo
Glavni izvozni izdelki: računalniška oprema, obleke, plastični in gumijasti izdelki, vozila
Januarja 2002 je le nekaj tednov za Kitajsko Tajvan uradno postal član Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Sredi istega leta je predsednik Čen z nekaterimi izjavami močno razburil Peking. Med drugim je dejal, da bi morali imeti prebivalci Tajvana možnost odločanja na referendumu, tudi o neodvisnosti otoka.
Novembra 2003 je tajvanski parlament sprejel zakon, ki omogoča razpise referendumov o ključnih političnih odločitvah, vendar izključuje možnost referenduma o neodvisnosti, razen, če bi Kitajska napadla otok.
Sumljiva zmaga Čena
Marca 2004 je Čen še drugič zmagal na predsedniških volitvah, vendar z majhno razliko 30.000 glasov. Zaradi tesnega izida in sumljivega poskusa atentata na Čena dan pred volitvami je opozicija zahtevala ponovno štetje, njeni privrženci pa so preplavili ulice.
Grožnje se nadaljujejo
Kitajska nadaljuje z grožnjami, julija 2004 je celo izvedla vojaško vajo, na kateri je 18.000 vojakov simuliralo napad na otok. Podobno vojaško vajo je julija 2006 izvedel Tajvan.
Nova prelomna točka v odnosih med celino in otokom se je zgodila 14. marca 2005, ko je kitajski kongres sprejel protiodcepitveni zakon, ki omogoča vojaški napad na Tajvan v primeru razglasitve neodvisnosti. Zaostritev razmer med državama je sprožil tudi obisk tajvanskega opozicijskega voditelja Ljena Čana v Pekingu aprila leta 2006.
Tajvan ostaja eno najbolj vročih kriznih žarišč, morebitna vojna pa bi lahko imela nepričakovane razsežnosti, če bi se vanjo vključile ZDA.
