Papež Benedikt XVI. je postal Nemec Joseph Ratzinger, v času pontifikata pokojnega papeža Janeza Pavla II. prefekt kongregacije za nauk vere in eden izmed najvplivnejših ljudi v Vatikanu.
Ratzinger je prvi Nemec na tem položaju po 482 letih in osmi papež sploh, ki prihaja iz današnjih nemških dežel.
Rodil se je 16. aprila 1927 v spodnjebavarskem kraju Marktl am Inn. Ker je bil njegov oče policijski načelnik, se je družina veliko selila, tako da je Ratzinger večino svojega otroštva preživel v Traunsteinu, kjer je obiskoval tudi srednjo šolo. V svojih spominih odkrito priznava, da je bil, tako kot večina nemških otrok tistega časa, za kratek čas vpisan v Hitlerjevo mladino (Hitlerjugend). Izstopil je, ker je odšel v semenišče.
Leta 1943 med 2. svetovno vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, kjer je bil dodeljen protiletalski bateriji, ki je varovala BMW-jevo tovarno. Pozneje je bil poslan na Madžarsko, da bi pomagal pri gradnji protitankovskih ovir. Ko se je vrnil na Bavarsko, je dezertiral, ob koncu vojne pa postal vojaški ujetnik ameriške vojske.
V mladih letih liberalnih vrednot
Leta 1946 je nadaljeval študij teologije v Freisingu in na univerzi v Münchnu, leta 1951 pa je bil posvečen v duhovnika. Šest let pozneje je že končal študij doktorata in postal profesor na univerzi v Tübingenu.
Na II. vatikanskem koncilu (1962-65) je kot strokovnjak za teološka vprašanja sodeloval kot svetovalec kölnskega kardinala Fringsa. V tem času je veljal za liberalnega učenjaka, vendar ga je študentsko gibanje konec 60. let spodbudilo, da se je postavil v bran konservativnim cerkvenim stališčem proti naraščajoči sekularizaciji.
Siva eminenca Vatikana
Marca 1977 je postal münchenski nadškof, le tri mesece pozneje pa ga je takratni papež Pavel VI. posvetil v kardinala. Leta 1981 ga je pokojni papež Janez Pavel II. imenoval za prefekta kongregacije za nauk vere, ki velja za enega najpomembnejših položajev znotraj Svetega sedeža in ki jo je vodil do papeževe smrti. Do izvolitve novega papeža je bil dekan kardinalskega zbora.
Ratzinger, ki ga sodelavci označujejo za izredno inteligentnega, a preprostega človeka, je kot tesen sodelavec pokojnega Wojtyle postal znan po svojih konservativnih stališčih glede položaja žensk v Rimskokatoliški cerkvi, istospolnih porok in odprave duhovniškega celibata.
Papež kljub pomanjkanju duhovnikov v nekaterih svetovnih državah ne namerava opustiti zapovedi celibata, saj je celibat zapoved in blagoslov, ki ga ne namerava ukiniti. Glede porok istospolnih partnerjev je papež prepričan, da se Katoliška cerkev o njih ne sme niti pogajati, saj so v nasprotju s temeljnimi vrednotami Katoliške cerkve. Benedikt XVI. nasprotuje cerkvenim porokam ločenih katoliških parov in katoliškim politikom zapoveduje, da imajo moralno dolžnost nasprotovati splavu in evtanaziji. Odločitev o cerkveni poroki politikov, ki podpirajo evtanazijo, splav ali istospolne poroke, papež prepušča posameznim škofijam.
Branik pred levičarskimi idejami
Vseskozi je nasprotoval pohlepu znotraj Cerkve in ostajal zvest branik konservativnim normam, zato je pred izvolitvijo za papeža veljal za glavnega ideologa Vatikana. Velja tudi za ostrega nasprotnika komunizma, pripadnike drugih krščanskih veroizpovedi pa je v času prizadevanj pokojnega papeža za ekumenski dialog med verstvi negativno presenetil, ko je l. 2000 dejal, da so druge veroizpovedi nepopolne.
Prav tako je sodeloval pri discipliniranju Cerkve v Latinski Ameriki, ki je po njegovem prevečkrat zaplula v liberalne in levičarske vode, zlasti katoličani v Severni Ameriki pa mu zamerijo, ker kot vodja vatikanske komisije, ki se je ukvarjala s spolnimi zlorabami otrok, ki naj bi jih zagrešili tamkajšnji duhovniki, ni storil več za kaznovanje krivcev.
Benedikt - ime simbolnega pomena?
Joseph Ratzinger si je po izvolitvi na mesto 265. (priznanega) pontifeksa maksimusa v zgodovini Cerkve izbral ime Benedikt XVI. Nekateri vatikanisti menijo, da si želi pod tem imenom prizadevati za vračanje Cerkve k kontemplativnosti, ki jo izžareva duh meništva, katerega ustanovitelj je bil sv. Benedikt. Drugi spet pričakujejo, da bo tako kot Benedikt XV., ki je papeževal v času 1. svetovne vojne, zagovarjal nevtralnost Cerkve do aktualnih političnih dogodkov in si prizadeval za mir.
Res pa je, da bo pontifikat 80-letnega Ratzingerja zaradi njegove dokaj visoke starosti najbrž predvsem čas, ko bo Rimskokatoliška cerkev lahko v miru ovrednotila dolg pontifikat prejšnjega papeža in se pripravila na nove izzive, ki stojijo pred njenim 1,1-milijardnim občestvom.
