Malo je osebnosti na svetu, ki so tako zaznamovale zgodovino, kot jo je Karol Wojtyla, in malo je bilo papežev v cerkveni zgodovini, ki bi tako kot Janez Pavel II. vplivali na razvoj Katoliške cerkve in sveta na splošno.
Papež Janez Pavel II. se je rodil leta 1920 kot Karol Jozef Wojtyla v Wadowicah na Poljskem. Potem ko je med drugo svetovno vojno pod nacistično okupacijo skrivoma študiral za duhovnika, je bil leta 1946 posvečen v duhovnika.
Leta 1958 je z 38 leti postal najmlajši poljski škof, leta 1967 pa ga je takratni papež Pavel VI. posvetil v kardinala. Oktobra 1978 so ga po kratkem pontifikatu predhodnika Janeza Pavla I. izbrali za prvega neitalijanskega papeža po 455 letih. Med obiskom domovine leto dni pozneje je sveti oče močno pripomogel k širitvi gibanja Solidarnost na Poljskem, maja 1981 pa ga je na Trgu sv. Petra v Vatikanu v trebuh huje ranil turški napadalec Mehmed Ali Agca.
V zaporu obiskal napadalca
Papež je po operaciji povsem ozdravel in v zaporu obiskal svojega napadalca, ki se je pokesal za storjeno dejanje. Papež je še celo desetletje svetovno javnost navduševal s svojim dejavnim preživljanjem prostega časa. Poimenovali so ga kar božji atlet.
Goreče proti komunizmu
Leta 1987 se je med svojim tretjim obiskom Poljske močno zavzel za prepovedano Solidarnost, dve leti zatem pa se je mudil v avdienci pri zadnjem sovjetskem voditelju Mihailu Gorbačovu. Leta 1992, ko so mu odstranili tumor na črevesju, so postale njegove zdravstvene težave vse pogostejše. Dve leti pozneje mu je spodrsnilo v kadi, pri tem si je zlomil desni kolk.
Približno v istem času so zdravniki ugotovili, da so se pri njem začeli vedno bolj kazati znaki parkinsonove bolezni, ki prizadene centralni živčni sistem. Kljub temu je papež z nezmanjšano vnemo nadaljeval svoje apostolsko poslanstvo, pri čemer je do leta 2004 razglasil 483 svetnikov, kar je več, kot so jih razglasili vsi njegovi predhodniki skupaj.
Zgodovinski obiski v Siriji, Palestini ...
Znova se je vpisal v zgodovino marca 2000, ko je priznal in obžaloval napake, ki jih je Cerkev zagrešila skozi čas nad domnevnimi krivoverci, Judi, ženskami in manjšinami. Le nekaj dni pozneje je obiskal Sveto deželo in maja kot prvi papež v Siriji stopil v mošejo v znak prizadevanja za zbliževanje svetovnih verstev. Janez Pavel II. se je v zavest ljudi vpisal kot potujoči papež, saj je v svojem 27-letnem pontifikatu, kar je tretja najdaljša doba doslej, že nad 100-krat potoval v tujino, med drugim dvakrat (leta 1996 in 1999) tudi v Slovenijo.
Kljub temu pa med razumniki ostajajo nasprotujoča si mnenja o njegovi dobi – konservativci ga imajo za pomembno silo, ki je deloval kot protiutež dandanašnjemu "demoraliziranemu svetu", medtem ko so mu liberalni katoliki zamerili njegovo nepopustljivost pri stališčih glede kontracepcije, duhovnic, istospolnih porok in podpiranje ultrakonservativnih organizacij, kot je Opus Dei.
Bolno telo, močan duh
Z njegovim šibkim zdravjem so postale vse glasnejše govorice o morebitnem odstopu in njegovih naslednikih, čeprav je Wojtyla večkrat poudaril, da bo položaj pontifeksa maksimusa zapustil šele po božji volji, torej s smrtjo. Po hudih zdravstvenih težavah je papež Janez Pavel II. 2. aprila 2005 umrl, na njegovo mesto pa je zbor kardinalov izvolil Josepha Ratzingerja, ki si je nadel ime Benedikt XVI.
9. maja 2005 se je papež Benedikt XVI odrekel standardnemu petletnemu čakalnemu obdobju in sprožil postopek beatifikacije.
